(FOTO in VIDEO) Po novih tirih med Mariborom in Šentiljem udobneje in hitreje. Kaj pa med Mariborom in Ljubljano?

Nadgradnja železniške proge med Mariborom in Šentiljem oziroma do državne meje z Avstrijo je potekala od avgusta 2018 do konca marca 2024, z današnjo slovesnostjo pa je projekt tudi uradno zaključen in proga predana uporabi. V več kot 40 odstotkih je bil financiran s sredstvi Evropske unije, po vložku pa gre za največji projekt evropske kohezijske politike v Sloveniji v finančni perspektivi 2014-2020. Za investicijo, vredno 314 milijonov evrov, je Evropa torej prispevala finančna sredstva v višini skoraj 129 milijonov evrov, dodatno pa je bila sofinancirana iz sklada za podnebne spremembe v višini 13 milijonov evrov.

Na severnem portalu predora Pekel so trak slavnostno prerezali predsednik vlade Robert Golob, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek in vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše. Slednja je izpostavila, da je zaključek del enega najpomembnejših infrastrukturnih projektov v državi še posebno pomemben v tranzitni državi, kakršna je Slovenija, vlaganja v železniško infrastrukturo pa opisuje kot enega ključnih gradnikov zelenega prehoda, saj je železnica eden najčistejših načinov prevoza. "Posodobitev proge je odličen primer spodbujanja potnikov, da za svoje poti izberejo vlak. Postaje so obnovljene in nadgrajene, na voljo so parkirišča, vožnja po novih tirih pa je udobnejša in hitrejša," je naštevala Jerneja Jug Jerše. 

Železnica - kot mora biti

Da prinaša nadgrajena proga pomembne izboljšave in bistveno povečuje varnost in kakovost železniške infrastrukture na tem območju ter zmanjšuje hrup, pa je prepričana Alenka Bratušek. Stara proga, po kateri je promet stekel že leta 1846, kljub rednemu vzdrževanju in občasnim posodobitvam po besedah ministrice za infrastrukturo ni več zmogla slediti zahtevam sodobnega prometa. Z novo progo se povečujeta prepustnost in prevozna zmogljivost, prav tako proga omogoča bistveno višje hitrosti vožnje vlakov.

Če so ti po stari progi lahko vozili s hitrostjo največ 80 km/h, bodo vlaki z nagibno tehniko lahko po novem odseku vozili s 160 km/h, lahki vlaki pa s hitrostjo do 140 km/h. Od Maribora do Šentilja bodo torej potrebovali šest do sedem minut, sta pa tako predor kot viadukt že pripravljena tudi za izgradnjo dvotirne proge, ki bi lahko bila dokončana do leta 2032.

"Dobivamo železnico, kot mora biti. Takšno, kot jo narekujejo zahteve zelenega prehoda, s katerim želimo čim več tovora spraviti s cest na tire in čim več ljudi privabiti k uporabi javnega potniškega prometa. Slovenija, ki je že 20 let članica evropske družine, je v tem času samo za prometno infrastrukturo dobila skoraj 2 milijardi evrov, od tega 1,3 milijarde za železnico," je zaključila Alenka  Bratušek. "Železnica je bila vedno simbol napredka," pa je v svojem nagovoru dejal Robert Golob in vlaganje v železniško infrastrukturo izpostavil kot enega ključnih izzivov za to vlado in za naslednje obdobje.

V Ljubljano v manj kot eni uri

Po nasipu obstoječe stare proge bo stekla nova kolesarska steza. Kdaj natančno se bo to zgodilo, ministrica ni mogla napovedati, vendar po naših informacijah najverjetneje še ne letos. Za prihodnost tako imenovane nove mobilnosti pa je ob kratkoročnih načrtih za skrajšanje potovalnega časa potniških vlakov do Ljubljane najprej na 90 minut, pozneje pa na 75, napovedala tudi prizadevanja za gradnjo nove železniške proge med Mariborom in Ljubljano.

Ker obstoječe proge ni mogoče nadgraditi tako, da bi bil čas vožnje krajši od ene ure in bi hkrati ohranili večino postajališč, so že začeli načrtovati novo, dodatno progo med mestoma, ki bo omogočala hitrosti do 250 km/h. Potekala bo po novi trasi in omogočala potovanje iz Maribora v Ljubljano v 55 minutah.