Hrvaška v pričakovanju evropskih milijard za železnice. Kaj pa Slovenija?

Hrvaška po poročanju tamkajšnjih medijev pričakuje 26 milijard evropskega denarja za modernizacijo železnic. Odločitev morajo sicer potrditi še v Evropskem parlamentu in državah članicah EU, a Hrvati ocenjujejo, da se bo to zgodilo. To bo južni sosedi omogočilo vzpostavitev železniških povezav na relacijah Pulj-Buzet-Divača-Trst in Zagreb-Maribor-Gradec. S tem bi, navaja portal Dnevnik.hr, pristanišče na Reki postalo del baltsko-jadranskega koridorja, ki povezuje nordijske države z jugom Italije. Prav tako bi lahko vzpostavili hitro železniško povezavo med Splitom in Reko. Kot navaja Jutarnji list, se je Hrvatom pot do omenjenega denarja odprla, potem ko je odbor za promet in turizem Evropskega parlamenta potrdil predlog za priključitev nekaterih hrvaških železniških in cestnih odsekov transevropski prometni mreži (TEN-T).

MZI: Železniška infrastruktura med ključnimi prioritetami vlade

Kaj pa se medtem na tem področju dogaja v Sloveniji? Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je že ob otvoritvi letošnjega gradbenega sejma Megra opozorila na pomen projektov modernizacije železniške infrastrukture, ki so, kot je takrat povedala, nujni: "Če želimo od besed o zelenih in trajnostnih načelih, ki jih od politikov pogosto slišite, preiti k dejanjem, ki bodo dokazala, da mislimo resno." Na ministrstvu za infrastrukturo (MZI) pojasnjujejo, da je posodobitev železniške infrastrukture ena od prioritet vlade, zaradi česar je v ta namen v proračunu namenjenih 486 milijonov evrov: "To pomeni 55-odstotno povečanje glede na leto 2022, ko je bilo predvidenih 313 milijonov evrov." Kot še pravijo, so investicije v železniško infrastrukturo v zadnjih letih namenjene predvsem zmanjšanju zaostanka pri doseganju parametrov, ki jih tuje železnice že imajo: "Torej prvenstveno, da se odpravijo ozka grla in predvidijo ukrepi, ki omogočajo zmogljivost trenutnega in pričakovanega obsega prometa tovornih vlakov. Pri tem govorimo o tako imenovanem prvem investicijskem ciklu, ki je v intenzivnem teku."

Kaj se že gradi v Sloveniji?

Na omenjenih relacijah hrvaških projektov, ki prečkajo Slovenijo, direkcija za infrastrukturo že izvaja samostojen projekt nadgradnje železniške proge Maribor-Šentilj, za katerega je Slovenija prejela sredstva iz kohezijskega sklada v višini 114 milijonov evrov. Na tem odseku je bil v letih od 2018 do 2020 nadgrajen obstoječi tir, letos pa bo zaključen še nov odsek med Počehovo in Pesnico z novim predorom Pekel in viaduktom Pesnica. Na ministrstvu še pojasnjujejo, da je na odseku med Mariborom in Šentiljem predvidena tudi gradnja drugega tira, za kar je v naslednjih letih predvidena izdelava projektne dokumentacije. Na relaciji Divača–Sežana–Trst sta Slovenija in Italija oddali skupno vlogo za pridobitev evropskih sredstev za nadgradnjo obstoječe infrastrukture železniške postaje Opčine/Villa Opicina in nadgradnjo železniške postaje Sežana. Na tej podlagi so bila Sloveniji odobrena sredstva iz instrumenta za povezovanje Evrope v višini 1,6 milijona evrov. "Pridobljena sredstva so bila odobrena za izdelavo projektne dokumentacije za nadgradnjo železniške postaje Sežana in odseka železniške proge Sežana–državna meja."

Letos zaključek vozlišča Pragersko

V teku je še 88,9 milijona evrov vreden projekt nadgradnje vozlišča Pragersko, za katerega je Slovenija dobila 50 milijonov evrov evropskih sredstev, projekt pa bo predvidoma zaključen letos. Po sklopih poteka tudi izvedba 672,6 milijona evrov vredne investicije nadgradnje železniške proge Ljubljana-Divača, za katero bo država prejela 57,2 milijona evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. V sklopu projekta je že zaključena nadgradnja odseka Ljubljana-Brezovica, zdaj pa se izvaja nadgradnja odseka Brezovica-Borovnica in postaje Borovnica. Projekt bo zaključen leta 2027.

Na progi Zidani Most-Šentilj in na odseku proge Zidani Most-Ljubljana se uvaja daljinsko vodenje prometa. Celotna vrednost projekta, ki bo zaključen leta 2027, je ocenjena na 180,5 milijona evrov, od tega bo Slovenija zanj dobila 34 milijonov evropskih sredstev. Na relacijah Dobova-Zidani Most in Pragersko-Šentilj pa poteka vgradnja sistema ETCS, projekt je vreden 21,2 milijona evrov (6,4 milijona evrov evropskih sredstev). Letos bo predvidoma zaključena tudi nadgradnja železniške postaje Domžale, katere vrednost je 18,8 milijona evrov, pri tem je zagotovljeno financiranje iz načrta za okrevanje in odpornost v višini 13,7 milijona evrov.

Kot je znano, je v izvajanju tudi milijardna investicija gradnje drugega tira med Divačo in Koprom, ki je največji infrastrukturni projekt v državi. Tega izvaja projektna družba 2TDK, po zadnji spremembi časovnice naj bi se zaključil sredi leta 2026. Začele pa so se že aktivnosti za prostorsko umestitev dodatnega tira na novi progi.

Začetek gradnje ljubljanske železniške postaje

Letos je predviden začetek nekaj večjih projektov na področju železniške infrastrukture. Med njimi 386 milijonov evrov vreden projekt nadgradnje ljubljanske železniške postaje, ki predvideva ureditev celotne postaje ter gradnjo treh podvozov. Za financiranje projekta je med drugim predvidenih 93 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost. Letos naj bi se začela gradnja podvoza na Dunajski cesti, predvidena pa je tudi objava naročila za gradnjo osrednjega dela postaje. V tem letu se bodo začela tudi dela za posodobitev železniških postaj Jesenice, Ponikva, Litija in Nova Gorica.

"V pripravi je tudi drugi investicijski cikel, tako imenovana nadgradnja obstoječih prog za krajše potovalne čase potniških vlakov, za zagotovitev taktnega prometa v območju primestnega prometa ter gradnjo novih prog v smislu zagotovitve konkurenčnega železniškega prometa. Taktni vozni red bo omogočen z gradnjo dvotirnosti železniških prog v območju primestnega prometa, ki je predvidena kot kratkoročni ukrep," so še zapisali na ministrstvu. Med projekti, ki so v pripravi, med drugim navajajo nadgradnjo železniške proge Maribor-Prevalje.