Človeške dlani, pot in solze že stoletja gradijo železnice, ki ruralne kraje povezujejo z velikimi mesti, pospešujejo gospodarski razvoj. Povezovalna moč vlaka je botrovala razvoju številnih slovenskih krajev - eden od njih je tudi Pesnica pri Mariboru. Odločilna je bila izgradnja pesniškega viadukta, ki je s premostitvijo globoke doline odročno Pesnico spremenil v potniško stičišče.
"Pozabljamo, da so viadukt gradili tudi naši dedje"
Za svoj čas neobičajno dolga vez z napredkom
Z izgradnjo Južne železnice in železniške postaje v današnji Pesnici se je spremenila podoba Pesniške doline, z njo pa se je pospešil razvoj kraja, njegove okolice in prebivalcev. Gradnja Južne železnice, ki je povezovala Dunaj s Trstom, se je začela davnega leta 1839 in se končala s prihodom vlaka v Trst leta 1857. Na "otvoritvenem vlaku" na progi Ljubljana–Trst je sedel tudi sam cesar Franc Jožef.
Najzahtevnejši gradbeni odsek
Pesniški viadukt je bil nepogrešljiv del železnice, s katero je zaživel vzhodni del slovenskega ozemlja. Železniški promet v Mariboru je stekel leta 1846 z odprtjem odseka Gradec–Celje, južne železnice Dunaj–Trst. Prva dela, trasiranje in preučevanje terena, so pričeli že leta 1838. Severni del proge - od Šentilja do Celja - so trasirali leta 1842. Tehniki so ta del proge označili kot najtežavnejši gradbeni odsek.
Neugodna lega kot zlobna mačeha viadukta
A hitra in površna gradnja je kmalu terjala svoj davek - komaj desetletje po odprtju viadukta so opečnati materiali in leseni temelji začeli propadati, na nekaterih delih pa celo gniti. Most prometne obremenitve namreč ni prenašal tako dobro, kot so graditelji načrtovali. "Svojo ceno je viaduktu izstavilo tudi reguliranje reke Pesnice in drugih potokov, kar je vodilo v vedno večje izsuševanje močvirnate osnove," je še povedal Nikl. Konstrukcija se je zaradi razbrazdanosti in izsušenosti tal kmalu začela pogrezati in pokati. Že leta 1861 so viadukt zasuli s prstjo, železniško progo pa speljali čezenj.
Mariborska železniška postaja
Zasluge za razvoj Pesnice in nekdanjo slovitost viadukta gredo tudi nepogrešljivemu stičišču - prvi železniški postaji na slovenskem ozemlju.
Prva železniška postaja na slovenskem ozemlju je bila zgrajena leta 1846 v Mariboru, med bombardiranjem v drugi svetovni vojni pa je bila popolnoma uničena. Prvotna stavba je bila nadstropna opečna stavba s petimi vrati, veliko vežo z blagajnami, čakalnicami, salonom, pisarnami, pošto, okrepčevalnico in dvorano. Novo železniško postajo je zasnoval arhitekt Milan Černigoj, zgrajena je bila leta 1954, predstavlja pa primer poznega slovenskega funkcionalizma. Posebna je zaradi členjenosti prostorov, ki potekajo vzporedno s progo.
Nekatere dele naj bi vrnili veduti
O obnovi železniškega tira med Mariborom in Šentiljem se je začelo govoriti leta 2016, ob govoricah, da bi ob obnovi viadukt celo podrli, pa so se angažirala številna lokalna pesniška društva. Prizadevali so si za zaščito kulturne in zgodovinske znamenitosti in viadukt naposled tudi zaščitili kot kulturno dediščino.
"Obljubili so nam, da bodo v skladu z zaščito odkrili nekatere zasute dele viadukta, da bo lahko zares obveljal kot prava znamnitost občine Pesnica. Na Slovenskih železnicah so rekli celo, da bodo na viaduktu od Pesnice proti Mariboru uredili kolesarsko stezo," še izpostavlja Nikl in poudarja, da bodo na uresničitev obljub sicer potrpežljivo čakali, a nanje ne bodo pozabili.
