Glavni protagonist je bil Franci Čop. Iz rodne Gorenjske je prišel v Maribor leta 1932 in se takoj priključil takratni zadrugi Pohorska vzpenjača, po vojni pa je skupaj z Marjanom Kožuhom in drugimi entuziasti nadaljeval načrte. Leta 1947 so ustanovili sindikalno društvo Polet, ki je bil naslednik Prvega slovenskega športnega kluba Maribor. Sprva so bili v dilemi, ali se odločiti za terene na zahodnem delu Pohorja okoli Ribniške koče ali za Mariborsko Pohorje. Pretehtale so boljše cestne povezave, zato so se odločili začeti tik nad mestom. Najprej so razmišljali o postavitvi vlečnice, a so se zavoljo razgibanega terena odločili za sedežnico. Načrte sta pripravila Leon Pipan in Dušan Raič.
Pričeli so udarniško delo in do konca leta 1950 je bila žičnica Habakuk zgrajena. Ime je dobila po kmetiji, mimo katere so hodili pozimi na smuko, in po škratu, ki menda biva na Pohorju. Prvi se je peljal Tinček Mulej iz Lesc, smučarski reprezentant, ki je na Pohorju praznoval novo leto in je hotel na vsak način biti prvi, ki bi se peljal s prvo sedežnico v Jugoslaviji in na Balkanu. Čop, ki je takrat vodil tudi smučarsko reprezentanco, mu je ugodil. Na žičnici še ni bilo sedežev, zato so enega napravili kar iz vrvi. Tinček se je tako 1. januarja 1951 prvi zapeljal. Uradna otvoritev žičnice Habakuk s 54 sedeži je bila 11. februarja 1951. Do žičnice še ni bilo speljanih električnih vodov, zato jo je do maja 1952 poganjal "glasen in smrdljiv" motor, ki ga je posodila mariborska Metalna.
