Iz urada obmejnega policijskega komisariata je pritekel mož s sabljo v roki in jo grozeče vihtel, ko se je prebijal skozi osuple in nič hudega sluteče potnike na postaji. Nasproti mu je stopil železniški uradnik ter ga hotel ustaviti s strelom, a sta mu bila na poti redarja, ki sta zasledovala moža s sabljo. Eden od njiju, Škrjanc, se je zaletel v nevarnega moža in ga hotel spodnesti, a ga je ta udaril s sabljo po glavi. K sreči je redar dobil le manjše poškodbe, nasilneža pa so s skupnimi močmi obvladali in spravili v zapor.
Mnogo večja drama je bila pred tem v pisarni obmejnega policijskega komisariata. Že pred časom je v Maribor pripotoval nekdanji kapetan ruskega generalštaba Vladimir pl. Rosenberg. Pod tajnim nadzorstvom so ga spustili naprej v Beograd, kjer so ga spoznali za nevarnega političnega agenta in ga poslali nazaj z napotilom, da se ga izžene iz države. V Maribor je prispel v spremstvu zagrebškega orožnika. V pisarni so ga pustili čakati na večerni vlak proti Avstriji in v začetku ni kazal namenov, da bi poskušal pobegniti. Ko pa je imel nadredar Ostrovšek delo s strankami, na postaji so bili namreč kar trije vlaki in ogromno potnikov, je Rosenberg izkoristil priložnost. Pograbil je staro konjeniško sabljo, ki je bila prislonjena v kotu pisarne in z njo napadel redarja. S tremi močnimi udarci je pobil Ostrovška na tla, ki se je zgrudil in obležal v mlaki krvi. "Napadalec, misleč, da je redar mrtev, je s sabljo planil ven, nakar se je odigral začetkom omenjeni drugi prizor na progi. Ta njegov morilski nastop zbuja sum, da mora imeti še kaj hujšega na svoji vesti, morda tudi na račun Nemške Avstrije, pred katero se je očitno zbal," piše Tabor 18. marca 1921.
