Na začetku zgodovine mesta Maribor se je tistim, ki so bili na čelu mesta, reklo mestni sodniki, znana so imena kar 104-ih, kot prvi se leta 1243 v zapisih pojavi Ulrich - zanimivo, da je prva pisna omemba Maribora kot mesta (civitatem Marchburg) enajst let mlajša. Tudi mestna hiša oziroma Rotovž (iz nemškega Rathaus) je imela prej drugačno, morda celo bolj prijazno ime. Reklo se ji je posvetovalnica meščanov in ni bila tu, kjer je danes. Do požara leta 1365 smo jo našli nekje na mestu današnje Koroške ceste 6, nato pa na območju, kjer stoji danes stavba Glavnega trga 4. Še en požar leta 1513 je zakrivil ponovno selitev, leta 1515 v hišo, ki je danes vzhodna stran Rotovža. Z zahodno hišo so jo združili petdeset let kasneje, ko je mestna hiša dobila današnjo podobo, vključno z balkonom in stolpom z uro.
Za prvega mariborskega župana so meščani leta 1789 izvolili Jožefa Altmanna, a tri leta zatem je odstopil. Po Altmannu se je v zgodovini Maribora do danes zvrstilo še 39 imen, ki so vodili mesto kot župani, vladni komisarji, mestni načelniki, predsedniki skupščine občine ..., med njimi pa najdemo zgolj dve ženski - Vero Kolarič in Magdaleno Tovornik. Mesto je vodilo nekaj odličnih, nekaj dobrih, nekaj neopaznih, pa tudi kakšen slab župan.
Zelo zanimive so bile županske volitve leta 1810, saj so jih morali ponoviti kar trikrat. Pa ne zavoljo kakšnih nepravilnosti, poneverb ali ker nihče izmed županskih kandidatov ni dobil zadostnega števila glasov. Težava je tičala nekje drugje: nihče izmed izvoljenih (nesojenih) županov ni želel prevzeti funkcije. Šele v tretjem poskusu je neke vrste provizorični župan postal Karl Kuglmayer in med njegovim županovanjem so občino pestile hude finančne stiske.
