Zdi se, da sedanje vodstvo Olepševalnega društva res ni doraslo svoji težki nalogi. Od sprehajalcev Mestnega parka smo dobili sledečo, skoro neverjetno vest: 'Včeraj popoldne smo pri sprehodu v Mestnem parku opazili uslužbenca Olepševalnega društva, ki je snažil bršljan ob nasadu, kako je naenkrat splezal na krasno cvetoče drevesce ob klopeh in lomil najlepše razcvetele veje svojemu znancu, ki je čakal pod drevesom z otrokom." Šele na klice občanov je k vandalu pristopil policijski stražnik in še neki gospod, prav tako uslužbenec Olepševalnega društva, a nihče od obeh gospodov nad objestnostjo ni bil pretirano ogorčen, pa tudi ukrepala bojda nista. Le nekaj dni nazaj so sprehajalci opazovali ženske, ki so grabile listje. Tudi one so bile uslužne pri Olepševalnem društvu in svoje delo so bojda opravljale izjemno glasno, lahko bi rekli kričeče, kar v park nikakor ni sodilo, pa tudi nevestno. Nesramno so se obnašale do voznika društvenega tovornjaka, ki naj bi nagrabljeno listje odpeljal, češ, da bodo listje naložile šele naslednji dan, saj nimajo prikladnih vil, domov ponje pa sredi dneva ne bodo hodile.
Tudi okoli Rožnega griča ni bilo vse, kot bi moralo biti. Pobočje naj bi bilo razrito in razdejano, iz sprehajalnih poti pa je štrlelo kamenje, ki je tvorilo samo osnovo tega sicer priljubljenega shajališča sprehajalcev. Ti so lahko nejevoljno opazovali, kako njihov park postaja vse bolj podoben vaški gmajni, ne pa ponosu mesta, in na prestižno ime, kot je Olepševalno društvo bilo, niso dosti dajali, če ni bilo njega vodstvo doraslo svoji nalogi.
Očitno pa to ni bil prvi kritični članek o novem vodstvu Olepševalnega društva, saj v nadaljevanju v Taboru zapišejo: "Slišimo, da so nekateri gospodje v Olepševalnem društvu ogorčeni radi naše kritike. Očividno dotični nimajo pojma o nalogah poštenega časopisja, kojega sveta dolžnost je voditi v interesu napredka objektivno kritiko javnega dela. In tako moramo žal zopet objaviti dejstva, ki kričijo po remeduri."
