Zgodb, ki jih napiše ljubezen, je vsaj še enkrat toliko, kot je zaljubljenih duš, in večkrat se prav zavoljo zaljubljenosti rodijo tudi takšne, ki bi lahko našle pot v kakšen kriminalni ali pustolovski roman. Tako zapišejo v Mariborskem večerniku Jutra 27. januarja 1936: "V našem mariborskem okolišu se vedno zgodi nekaj, kar vzbuja vznemirjenje, ki pa včasih prehaja v veselo zanimanje. To pot so postale Rače središče prav pustolovske ljubezenske zgodbe dveh mladih zaljubljencev, ki sta hotela v svet in zasnovala rafiniran trik, da bi prišla do denarja, s čimer bi bila zasigurana finančna stran njunega nameravanega pobega. Pri tem ju ni prav nič motilo dejstvo, da bodo ubogi starši morda radi tega težko prizadeti."
V glavnih vlogah te ljubezenske pustolovščine sta bila sedemindvajsetletni brezposelni Joško in njegova brhka osemnajstletna izvoljenka Pepca, ki sta jo še lepšo delali dve prekrasni kiti in rdeča lička. Spoznala sta se v Mariboru, v času, ko je bila Pepca gojenka na eni izmed šol, in kaj kmalu sta se odločila, da pobegneta v svet. Ker pa sta bila oba brez denarja, sta pred pobegom zasnovala pretkani načrt. Pepca je pričela svoji materi tožiti, da nima s šolo več nobenega veselja in da jo mika, da bi odšla k uršulinkam v samostan v Gradcu. Kot po naključju je od tam kmalu na domač naslov prispelo pismo. Tega je seveda ponaredil Pepcin Joško, poslale pa naj bi ga graške uršulinke in v njem točno navedle, kaj vse potrebuje dekle, če želi, da jo sprejmejo v samostan: 4500 dinarjev kavcije, 12 srajc, 12 hlačk, 6 rjuh, 6 parov nogavic, 6 brisač in še neke druge drobnarije. Naivna mati je pismu verjela in hčeri pripravila vse, kar je bilo v pismu zahtevano, vključno z denarjem, in jo pospremila na vlak za Gradec, ki pa Pepce ni nikoli videl. Izstopila je že v Pesnici, kjer jo je nestrpno pričakoval njen Joško. Počakala sta na prvi vlak v nasprotni smeri in se odpeljala proti Ljubljani. Prišla sta do Medvod, kjer pa so se njune vesele urice končale.
Očitno je Pepcina mati ugotovila, da jo je hči napetnajstila, in je vso zadevo prijavila na policiji. Ti so z brzojavi na vse strani za mladim parom poslali tiralice in kaj kmalu sta se zaljubljenca znašla na policijski postaji na zaslišanju. Tam se je izkazalo, da je Joško nedolgo tega pobegnil iz mariborske kaznilnice, kjer bi moral sedeti štiri in pol leta zavoljo roparskega napada. Poslali so ga nazaj, da svojo kazen odsluži do konca, ki so ji dodali še nekaj mesecev zaradi pobega in poskusa prevare, Pepco pa so vrnili nesrečni materi.
