Vse kaže, da bo ena naslednjih starodavnih mariborskih stavb z žalostno usodo dvorec Radvanje. Na spletu je objavljen nepremičninski oglas, v katerem je danes razpadajoča stavba ponujena naprodaj. Lastnik Stojan Špitalar iz GIT skupine pravi, da ima dovolj, tudi "vseh predpisanih zakonov", in zato išče novega investitorja. Vprašanje pa je, ali so podatki v nepremičninskem oglasu pravi in verodostojni, pa tudi, kako je s predkupno pravico mariborske občine.
Kulturna dediščina ali stavbno zemljišče?
Po oglasu priloženih fotografijah je mogoče sklepati, da lastnik prazni dvorec na "atraktivni zazidljivi parceli" namerno prepušča propadu oziroma da zadnjih deset let ne opravlja niti minimalnih vzdrževalnih del, nas opozori arhitekt in umetnostni zgodovinar dr. Igor Sapač. "Streha nad najstarejšim delom dvorca, ki je še vsaj iz 16. stoletja, ima na več mestih luknje in iz podstrešja raste zelenje. Vse kaže, da se bodo kmalu sesuli renesančni arkadni hodniki s kamnitimi toskanskimi stebri. Po spremnem besedilu k oglasu je mogoče sklepati, da trenutni lastnik dvorca, ki ga je očitno kupil s špekulantskimi nameni, tega ne obravnava kot kulturno dediščino, ampak predvsem kot stavbno zemljišče na atraktivni lokaciji, kjer bi bilo mogoče ustvariti dobičkonosna nova stanovanja. V Radvanju se torej nadaljuje trend, ki se je začel pred skoraj tremi desetletji z rušitvijo stranskih poslopij dvorca in z njihovo nadomestitvijo s stanovanjskim blokom ter se je pozneje nadaljeval s še bolj dobičkonosno gradnjo dodatnih blokov na območju nekdanjega parka dvorca," še ocenjuje Sapač.
Idejnih rešitev še ni
V oglasu piše, da je dvorec pod kulturno zaščito, a je na zemljišču in okoli njega možno graditi. V mariborskem zavodu zatrjujejo, da ni zavarovana le zunanjost dvorca, ampak tudi notranji deli in njegova okolica. Tudi idejnih rešitev še ni, ob izpolnjevanju kulturovarstvenih pogojev je tu nujna tudi pridobitev konservatorskega načrta. Zaključeni niso niti postopki na ministrstvu za kulturo, ti pa naj bi šele določili, kakšni posegi so možni v okolici gradu.
Lastniki kupcem kulturne dediščine večkrat zamolčijo dejstva
O predkupni pravici in zakonih
To sicer res pomeni, da je objekt investicijska priložnost, vendar ne v smislu možnih novogradenj na tem območju, temveč zahtevnih specializiranih del s področja varstva in ohranjanja kulturne dediščine, se pravi od ustreznih predhodnih raziskav, posledično izdelave konservatorskega načrta, morebitnega podrobnega projekta za obnovo in seveda izvedbe projekta, saj so zanj predpisana specializirana gradbena in obrtniška dela ter konservatorsko-restavratorski posegi. In še to z vsebinami, ki jih dvorec dopušča. "Za vse to bo moral investitor pridobiti najprej kulturovarstvene pogoje, in če so ti izpolnjeni, tudi soglasje. Če projekt zahteva gradbeno dovoljenje, pa mora ZVKD, da se dela lahko legalno začnejo, izdati pozitivno kulturovarstveno mnenje, ki je poleg ustreznega občinskega prostorskega načrta ena od osnov za pridobitev gradbenega dovoljenja," našteje Robert Peskar.
Tako je bilo tudi s Kolizejem
"Stavbe propadajo zaradi nepremičninskih špekulacij in kovanja velikih dobičkov na račun uničevanja kulturne dediščine. Radvanjski dvorec je značilen primer. Takšnih primerov je žal vse več in ta model 'reševanja' praznih stavb s statusom kulturnega spomenika postaja vse bolj priljubljen. O tem se lahko dobro prepričamo tudi zadnje tedne, ko časopisje polnijo ogromni oglasi v zvezi s prodajo elitnih stanovanj v stavbah, ki so pravkar začele nastajati na lokaciji pred nekaj leti nasilno podrtega kulturnega spomenika Kolizej v središču Ljubljane."