Da je parkirni red v Mariboru prej nered, kljub vse pogostejšim akcijam redarjev, ki nadzorujejo tudi parkiranje na zelenicah, smo pisali že večkrat. Nedavno pa nas je bralec opozoril še na dogajanje v drevoredu na Vrbanski cesti, natančneje v drevoredu, ki povezuje Vrbansko cesto z objekti mariborske nadškofije oz. z Zavodom Antona Martina Slomška. Ob raznih prireditvah v tamkajšnji telovadnici in šoli je namreč zapornica dvignjena, obiskovalci pa parkirajo avtomobile tudi med starimi drevesi.
Drevored nam predstavi Samo Jenčič z Zavoda za varstvo narave OE Maribor: "Drevored kavkaškega oreškarja (Kavkaški krilati oreškar, Pterocarya fraxinifolia) ima status naravne vrednote lokalnega pomena in je zavarovan kot spomenik oblikovane narave z Odlokom o razglasitvi naravnih znamenitosti na območju občine Maribor. Kavkaški oreškar v Sloveniji ni avtohton in je ponekod sajen kot okrasno drevo. Nekaj krasnih primerkov je na primer v Ljubljani pred sodiščem na Miklošičevem trgu. Mariborski drevored oreškarja je po naših podatkih edini v Sloveniji in ima pomembno krajinsko oblikovno vlogo, drevesa pa so že dosegla dimenzije in starost, ko že marsikatero od njih izpolnjuje kriterije za samostojno naravno vrednoto. Na vzhodni strani drevoreda raste 20 dreves, na zahodni pa 19."
Skrb je odveč
Na Zavodu Antona Martina Slomška, ki je pričel delovati na trenutni lokaciji leta 2008, pravijo, da so se za zapornico odločili prav oni in da je skrb za dobrobit drevoreda odveč. "Pred tem sta bili na tej lokaciji Biotehniška šola Maribor (ki je tudi še zdaj) in Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Maribor. Vsa leta je bil drevored odprt za pešce in uporabnike prostorov na tej lokaciji oziroma tudi za dnevno parkiranje avtomobilov po drevoredu. Torej vseskozi so bili v drevoredu parkirani avtomobili. To ni bilo nikdar sporno ali problematično, sploh pa ne z vidika uničevanja korenin. Verjamemo, da so predhodni uporabniki, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede, o tem prav gotovo imeli strokovno stališče in v tem niso videli težav, ker bi bil drevored danes že uničen, če bi s parkiranjem uničevali korenine dreves. Dostop do drevoreda smo zaradi varnosti naših uporabnikov pred leti omejili," odgovarjajo v vodstvu Zavoda Antona Martina Slomška in dodajajo, "da je skrb bralcev, da bomo poškodovali oziroma uničili korenine dreves v drevoredu, popolnoma odveč".
Drevesa so že dosegla dimenzije in starost za izpolnjevanje kriterijev za samostojno naravno vrednoto
Korenine so že poškodovane
Na mestnem redarstvu pravijo, da lahko, kadar gre za javno dostopno površino, četudi je ta v zasebni lasti, ukrepajo. A v omenjenem drevoredu glob še niso izdajali. Jenčič o režimu parkiranja pove, da prepoved parkiranja v varstvenem režimu ni eksplicitno navedena, "pač pa lahko ocenimo, da se na parkiranje posredno nanašajo tudi nekatera druga določila varstvenega režima, kot so prepoved poškodovanja drevja in njegovih delov ter prepoved spreminjanja rastnih pogojev in onesnaževanja tal". Parkiranje ima namreč negativne posledice, gre za poškodbe površinskih korenin, ki jih je ravno pri kavkaškem oreškarju v omenjenem drevoredu izrazito mnogo, ter zbijanje tal in možnost onesnaženja rastnega prostora drevesa, kar oboje slabša rastne pogoje.