(BRANJE) Občinski klinopis in vazelin

Za mariborskega župana Sašo Arsenoviča in ekipo, ki snujeta nov občinski klinopis, lahko brez težav zapišemo, da so z njim ostali tam nekje v prazgodovini. Kako namreč drugače razumeti željo po občinskem glasilu, tej preživeti formi za loščenje županske podobe, ki - to bi tudi že lahko vedeli - za veliko denarja daje malo muzike. V prazgodovini so ostali, ker jim žal še novejša mestna zgodovina ne pomaga. Kaj pomaga, še ponavlja se. Tako kot je imel Franc Kangler Mariborski utrip in televizijo RTS, ki jo je nato uporabil še Andrej Fištravec skupaj z glasilom RTS24, tako si svoj tiskani zvočnik za več deset tisočakov - tokrat kar neposredno iz proračuna - ustvarja še aktualni župan.
Ob strani bomo pustili vse populistične primerjave, kaj bi lahko županstvo s 25 tisočaki na številko ustvarilo za svoje meščane, a se bomo kljub temu pri denarju za trenutek še ustavili. Ko bo mestni svet potrdil odlok o županskem glasilu, bodo svetniki odločili, da se denar vrže v smeti. Tako preprosta zgodba je to. Vsak mariborski občinski medij, ki nastaja oziroma je nastajal zato, da bi krojil županova nova oblačila, je neslavno pristal na smetišču zgodovine. Tako kakor lokalni in nacionalni brezplačniki. In izplen? Nobenemu od županov se ni po zaslugi trobila uresničila želja, da bi ga javnost častila ali ponovno izvolila.
Česa se torej župan nadeja? Iz odloka o ustanovitvi občinskega glasila in njegove obrazložitve ni zaznati želje po celostni obveščenosti meščanov in od mestnih oblasti ločenega uredništva glasila, ki bi neodvisno obveščalo mestno javnost, še posebno takrat, ko župan zavozi. Pa s tem ne mislimo skuterja. Kako neki bi lahko sploh zapisali kaj kritičnega o županu, ko pa večino uredniškega odbora imenuje in razrešuje sam? V odlok o ustanovitvi glasila so dobrotniki iz kabineta sicer nanizali člene o medijski svobodi in celo citirali nacionalni kodeks novinarske etike. Kar je približno tako, kot če bi v zakon o TEŠ 6 napisali, da bodo akterji v celoti upoštevali protikorupcijsko zakonodajo. Pa lahko zapišemo vsaj, da je iz odloka vidna dolgoletna strategija obveščanja meščanov, tudi ko se bo sedanji poslovil in da je akt sestavljen tako, da onemogoča intervencije mestne oblasti?
Ne. Prav nasprotno. Iz člena v člen se potrjuje in oblikuje podoba popolne županove oblasti nad vsako črko, ki bo izšla v glasilu. Nad odgovornim urednikom bo nenehna grožnja enostavne odstavitve. Vsebina odloka potrjuje natanko tisto, zaradi česar se dandanes v Sloveniji ustanavljajo občinska trobila - da se z obilno količino vazelina neguje lik in delo župana. Zato si ne zatiskajmo oči - to, kar boste najverjetneje še letos brezplačno dobili v nabiralnike, bo lokalno partijsko glasilo, v katerem ne bo nič takšnega, kar bi dišalo po najmanjši kritiki županstva. Verjamemo, da v prvi številki ne bo na vsaki strani županova fotografija, bo pa brez dvoma nekako tako kot pri Fištravčevem RTS24, simpatičnem kitajskem glasilu, kjer so pazili, da ne bi porabili preveč vazelina in županovih fotografij, a je bil namen trobila samo to, da se prikaže življenje v mestu kot idilično in prijazno - kar je seveda zasluga županstva. In ni naključje, da se bo novo glasilo imenovalo Časopis za prijazen Maribor. Saj veste, vse je lepo in sijajno v našem mestu.