Andrijo Šulića sem v soboto srečal tam nekje ob sedmih zvečer. Zadaj je z Odra Triglav zadonelo, zadehtelo s skladbo Poletna noč z Alenko Godec: "Spominov sto – za stare dni." Vsaj sto. Na hoduljah je bil. V Art kampu, na delavnicah. In Šuljota sem, pet ur in enajst odrov kasneje, spet srečal. Za "mišpultom" na Magnetic Shift v Klubu Klub v Mariboxu, kjer je maloprej na terasi na odru KMŠ Koala Voice napolnila teraso, štenge in še "plažo". Andrija, tudi producent in didžej, je seveda Lukov brat. Luka Šulić je bil, kolikor pomnimo, tudi v soboto na Lentu. Brez violončela, s katerim je v petek mo(go)čno odprl Festival Lent 2025. Z orkestrom, katerega del je štirideset let bil njegov, no, njun oče.
Obiskati vse odre v eni noči? Skoraj, za las!
Ko si del ekipe Festivala Lent in imaš to možnost, poskušaš že več let prav zadnji dan – nemogoče. Obiskati vse odre, prizorišča, programske sklope. Vsaj enajst prizorišč. Pa še kako. Vetrinjski dvor obiščeš kar trikrat, Minorite, Trg Najstarejše trte, Jurčkov – Večerov oder po dvakrat. V šestih urah. Gre? Pa … Gre. Skoraj. Za las. Da potem, ko pristaneš na Minoriti After Partyju, davno razprodanem, in slišiš vic: "Veš, da so plešasti imeli tekmovanje? Drugi je zgubo. Za las."
Še s kolesom je šlo oba vikenda počasi. In ko je prišel drugi vikend, drugi petek, druga sobota, je Festival Lent napolnil promenado, Lent, park, mesto. To sicer ni promenada devetdesetih in dvatisočih. Je pa vikend, ko mesto brbota. Ko greš s kolesom po Gosposki po enajsti zvečer, pa počasi vijugaš, ker je gužva? Ko se iščejo mize in sedeži v barih? Ko je vrsta za pico, kebab in še kaj? Ko ob pol treh zjutraj na Glavnem in Grajskem trgu še slišiš pomenkovanje od povsod?
Nekaj nepričakovanih lentovskih številk
1 –
En večer je na Festivalu Lent deževalo. Slabe pol ure. Zaradi vremena je bil odpovedan le Folkart v mestu – zaradi vročine. Deževalo je na dan, ko je bilo tudi najbolj vroče (35 stopinj Celzija). Prej je deževalo mogoče pet dni v zadnjih petih letih. Nikoli tako zelo zvečer.
3 –
Finiš festivala je ponudil kar tri hkratne možnosti za "after". Lokacije: Minoriti, Vetrinjski dvor in Klub Klub (Maribox). Minoriti so bili polni od polnega.
26 –
Parni valjak je odigral kar 26 komadov. Koncert je trajal več kot dve uri in pol. Igor Drvenkar, novi pevec, se je zelo izkazal.
500 (ca.)
Več sto, najbrž čez petsto duš je požel Mozartov Rekviem na drugi petek. V Dvorani Union se je sedelo še na stopnicah na balkonu. Razprodano.
Glavni oder ne plava, vseeno pa kljubuje
Luka Šulić je bil ganjen, cmok skoraj v grlu ob zahvali, da je lahko igral pred svojim mestom s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor. "Moj oče je bil član tega orkestra več kot 40 let, tako da je v čast in zadovoljstvo in veselje igrati z vami toliko večje, hvala vam, hvala Festivalu Lent." Josipa Lisac gre ven še samo na koncerte, ampak ko gre, res gre. In zaželela si je, po tretjem nastopu, prvem po 2009, da bi spet oder plaval na Dravi. In spravila basista v zadrego, ker ni znal s prsti, kar je ona znala z glasom. Vladimir Rukavina - Gogo je prelomil obljubo in imel govor na Festivalu Lent. Vabila ob 80-letnici Moškega pevskega zbora Slava Klavora ni mogel zavrniti.
The Sons of Buena Vista niso niti slučajno nagovarjali v angleščini, ker ni šans, to je Kuba! Vlado Kreslin se je najprej zabrisal v Muro, potem pa z Big Bandom Šentjur pokazal, kakšna je bossa nova verzija Tiste črne kitare. Niso zaman 40 Fingers razprodali Dvorane Vatroslava Lisinskega v Zagrebu, kjer sta dva izkušena lentovca prišla na žmah. Kot je tudi Igor Drvenkar, tako prekleto blizu Akiju, da je bil Parni valjak vse, kar mora biti. Zvonko Babič Kurbus pa je Mojco Pehant letos odel v še bolj festivalske barve, ker 37. Folkart je že z otvoritvijo in razprodanimi sedeži pokazal, da so klasike z razlogom klasike. Teh ima Lent precej, ampak vztraja, neguje, kljubuje. Ne vedno idealno, ampak tradicijo res spoštuje. Pa naj gre za Piše se leto, specialno kuratorstvo JazzPodija, odpičene špile JazzLenta, Vlada Kreslina, ki potem ponudi bossa nova verzijo Tiste črne kitare, Fekijeve kultno zamenjane avize, ekipni obisk groba Smiljana Krežeta, Šegecov nori uvodni nagovor, ognjaže na Ani Desetnici …
Lentarija: "Kaj češ, štenga!"
• "V teh treh komadih sem zašpilal več not kot v dvanajstih letih s 2Cellos! Šala mala!" – Luka Šulić po dveh komadih Vivaldija.
• "Dva-, trikrat seksaš in zopet je Lent tu!" - Vlado Šega – Šegec, producent Jurčkovega – Večerovega odra, prvi dan.
• "Šef, ki si, kaj neki džingl moraš spustit? Spusti ga, pravijo, da brez tega na totem Lentu nea gre, kak majo to vse zrihtano, jebemomast, toti Rú-kavina je vun z vraga, jaz ti povem!" Vlado Novak – Joža v uvodu v predstavo Kralj ulice
• "Kaj češ, štenge nisn vido!" – Vladimir Rukavina – Gogo o razlogih za razbita (svoja) kolena na Minoritih
• "Gospa, ni treba gor gledat, saj bo dol priletelo!" – Tadej Toš na StandUpLentu, ko je zagrmelo.
Sedemdesetletniki hit festivala!
Vlado Kreslin se je zabrisal v Muro, da je naredil video za koncert na Lentu. 71 je star. Lider Parnega valjaka Husein Hasanefendić Hus jih ima 71. Pa prži. Vlado Novak je brez proteze res nerodni Joža s Prušnikove, star je 73. Josipa Lisac žvrgoli pri 75 letih, še vedno karizma posebne art sorte. Če se postaraš kot Seid Memić Vajta, prav tako star 75 let, in poješ Život je maskenbal? Si zmagal. Tomaž Domicelj pa ne samo, da je nastopil zadnji dan in še vedno prekleto živahno, star je 77 let, imel je dres s številko 77. Kot Dončić. In iz prve vprašal, če je kakšna glasbena želja. In jo izpolnil. Potem ko je že v sredo lental med odri kot obiskovalec.
Povsem neuradnih top 10 izkušenj za spomin
10. Lovljenje "ribic" v Art kampu. Pa tenis žogico v tulec. In hodulje. Je komu ratalo kaj iz prve? Pa sladoled, eni pravijo, da je bil reees dober (in reees ne poceni). Ko zadnji dan slišiš še Poletno noč z Odra Triglav, pa je res težko kaj več.
9. Mozartov Rekviem na Salonu glasbenih umetnikov. Z Mariborskim komornim orkestrom. Švic ti je v Dvorani Union tekel dol po onem kanalu. Na balkonu. Razprodano. Na karte.
8. Cigu migu, mačke strigu. Živa dvorišča ali kako je Maribor šel v renesanso na Slovenski 13 s trojico, vredno zlatih časov Firenc. Z izobešenimi ne slikami, ampak gatami.
7. Belim in Nakana. Mlada etno žanrska banda. Dve izjemni pevki. Karizma, glas, stas. Ni, da ni. Sodni stolp, ki je imel tri razprodane koncerte, je imel izjemno sezono. Saša Vollmaier še zdaj igra Kind of Laibach, ne, Feki?
6. Vlado Novak – Joža v Kralju ulice na StandUpLent. Strašljivo prepričljivo, direkt iz Prušnikove, tam pri Mercatorju. S kartonasto vilo Gorenje.
5. Zadnja solaža na orglah Hammond na Ibrahim Electric. Ko ti Danec stisne petko in zašprudla, da še na poti domov kar sam vrtinčiš prste.
4. Klic divjine. Ko dohtarji na After Vetrinjc - Barcoda spomnijo na tiste Minoriti afterje.
3. Življenje je maskenbal! Zdaj vemo. Seid Memić Vajta nam je s Teško industrijo na Jurčkovem – Večerovem odru pokazal pot do penzije in dlje.
2. Tadej Toš v dežju na StandUpLentu. In tista izjava tik pred dežjem. "Gospa, saj ni treba gor gledat, bo dol padlo." Neponovljivo.
1. Glavni oder: Luka Šulić je večji del koncerta igral svoje, avtorske komade in zelo navdušil in pokazal in izpovedal, kdo in kaj zares je; Josipa Lisac z najdaljšo blues Maglo in željo po plavajočem odru; dve uri in pol Parnega valjaka v poklon Akiju na udaren, svež način.
Razprodano, razprodano, razprodano
Strup v male flaške gre, strupeno dobri koncerti pa tudi na manjše odre. In razprodane koncerte. Marsikaj je bilo razprodano na festivalu, ki zdaj že 70 odstotkov prihodkov nabere sam. Razprodana so bila sedišča na koncertu Luke Šulića, 40 Fingers, prav tako otvoritev 37. Folkarta na Glavnem odru. Razprodani so bili trije koncerti v Sodnem stolpu, izjemni tunizijski lutnjar Dhafer Youssef na JazzLentu na Minoritih, razprodane so bile predstave (Kariera Komika, Tadej Toš) na StandUpLentu, še Mozartov Rekviem v Dvorani Union.
Razmislek o promenadi in odrih
Bolj formalna, ampak ne zgolj formalna je bila selitev imena Oder OTP banke. Prej se je tako imenoval oder na Minoritih, letos pa oder na Trgu Najstarejše trte. Prvič se je nagnil na Dravo lani, zdaj je ob povsem prenovljeni promenadi. Koncept? Program je bil zelo "nivojski". Redke so bile srednje znane izjeme tipa RecycleMan (Ali En). Morda celo (pre)zahteven, ampak po drugi strani je ponudil najširši množici, česar najbrž ta v tej obliki ne bi doživela. Zagotovo ne afganistanske pevke Elahe Soroor. Ali Franka Zappe na big band gverilski način.
Jurčkov – Večerov oder ima prav zaradi vedno bolj obiskane promenade še večji izziv, kako biti hkrati oder in promenada. Oba sta bila nekoč sicer vsak v svojem zelo dobro obiskanem, programsko močnem kotu. Kadar sta polna zdaj, sta lahko tudi nagnetena, lahko pa celo ob dveh izvajalcih tudi malo štrlita. Ampak če nabereš publiko, imaš lahko res žur: pa če si iz BiH (Helem Nejse), Ljubljane (Vazz) ali od tod (Leonart). Ali pa iztolčeš vraga iz sebe kot za finiš The Stroj.
*Jaša Lorenčič je v času Festivala Lent sodelavec Narodnega doma.
