Če bo slučajno, pa upamo, ne, ne, zatrdno verjamemo, da tega ne bo nikdar nihče vprašal, ampak če bo pa morebiti slučajno čez leta in leta kdo tole našel in se spraševal, kako je izgledalo lentanje na ponedeljek? Ni zgledalo, no, ni samo zgledalo. Plesalo se je. Kar je skromno, preskromno. Skakalo se je. Ja, na ponedeljek.

Flajšter levo, flajšter desno

Ko je Glavni oder "izgubil" sedeže. Na ponedeljek. Ko pridejo takšni sinovi kubanske doze kot The Sons Of Buena Vista? Kdo pa bo sedel! Na Jurčkovem - Večerovem odru sicer sedežev nimamo, so pa stopnice in zadaj travnik, pa na Helem Nejse, skakajoči kolektivni hip-hop band izkušnji iz BiH, ne da nihče ni sedel, to je bil špil, ki je prišel "od nikoder" in naredil đumbus. Na ponedeljek, uradno še "šolski" dan.

In dan, no, večer, ko je bilo večinoma odveč sedenje tudi na Minoritih, ko se je že po prvem, drugem komadu Elemental zrimalo direkt pred oder. Na ponedeljek. Ker … V bistvu so na ponedeljek šli sedet le prvoligaški stand up komiki. Torej ponedeljek? Ni dan za sedenje. O, ne. Ne na ponedeljek, ko naša Maša dočaka svojo prvo produkcijo … Elemental. Kako? Tako, da gre na kolena še Gogo. Na obe koleni. Bamf, bumf, dras. Do krvi. Flajšter levo, flajšter desno in ajmo!

Hica, ker spredaj densajo

Sicer so se tam zadaj, proti severu in proti večeru, smukali neki črni oblaki, neke fronte, ampak na naši radarski sliki padavin pleše nekaj čisto drugega. Vi. Ker tako se je bilo razplesalo na Glavnem odru, tam spredaj, no, saj tudi zadaj, da pride čupasti snemalec s tisto veliko, premično kamero, tisto, ki naredi res epske kadre, pa ti reče: "Veš kaka hica je spredaj, ko tak densajo?" No, "sambajo". The Sons of Buena Vista so že vnaprej spodili sedeže in privabili marsikoga. Za uvod je Brane Rončel že iz zvočnikov pričaral vonj po rumu in cigarah, sukal, kar te zasuče, potem pa je prihrumela gor ekipa, ki kultni Buena Vista Social Club drži gor na način, kot si ga drugi žanri ne morejo predstavljati. Hologrami in reunioni? Ah, kje! Nobenega muzanja, sladkanja, prilagajanja občinstvu, angleščine. Eh. Direkt, bam, bum. "Buenas noches, vaaamooos!"

Kdor je rekel, da je vodilni pevec te postave Mario Rivera kubanski Mick Jagger, je bil blizu. Ja, Mick Jagger v svojih najboljših letih! To je pač energija, s katero se rodiš. Da prideš gor, ne štediš, ne šparaš, samo nastaviš in že gremo. Kot rečeno, vamos. Zdaj smo dobili potrditev, da Glavni oder lahko postane še večji JazzLent in je nekaj, česar na ta način v zadnjih letih nismo imeli. In v bistvu tudi nekoč ne, ko se na montažnih tribunah ni smelo plesati, ne, tudi tedaj tega nismo imeli. Kuba je lahko po svoje še tako pričakovana ali znana, samo ko si tam? Se špega tudi izza ograje. In posnete vas imamo, prve boke Lenta! Ha!

Promenadna kombinacija: ultra jazz in hip-hop atrakcija

Violinistu Petru Ugrinu je letos pripadala čas kuratorja Jazz Podija. V nedeljo se je s Swingatan v Sodnem stolpu kompleksno sestavil v "slovanski swing", v ponedeljek pa je z Artbeaters izvedel prvega od dveh koncertov na Odru OTP banke. Še enkrat pride v sredo s še bolj odpičeno postavo Big Band Gverillaz - From Zappa to Home.

"Dober večer Maribor, dober večer vsem prelepim dušam s srcem, dober večer ljudem, napolnjenim z energijo, dober večer utrujenim," je Ugrin prispeval res ultimativni ponedeljkovski nagovor, vsi smo se našli v njem, ja, tudi utrujeni, haha. Artbeaters si zaslužijo aplavz za pogum, ker tole je bilo, eee, res jazz jazz, ekstra zapleteno in korajžno, pa vseeno ne nemamljivo. In to je tudi bil najbrž koncert z največ kolesarji. Po drugi strani pa je bil na Jurčkov - Večerovem odru šus šusov, ni bilo zaman rečeno, kakšna atrakcija in energija so Helem Nejse. Ja, Dubioza Kolektiv bi stisnila lajk!

Denis Avdić je bil prvič na StandUpLent

Ime je zdaj že ustaljeno. StandUpLent. Stand up, kjer, saj je v imenu, nastopajoči pač stoji. Praviloma. In pomaga, če je komičen. No, dočakali smo pa v razprodanem Vetrinjskem dvoru nekaj, kar se zgodi redko ali pa se še sploh ni. Da ekipa stand up komikov - sedi. Prvosedeči Tin Vodopivec, ki nas je povedel v Kariero komika, neke vrste live podkast dogodek, kot so napovedali. Ob njem pa, od leve proti desni, David Gorinšek, Denis Avdić, Perica Jerković in Admir Baltić. Ja, tudi Denis Avdić. Prvič, čisto prvič je bil na StandUpLentu. Ne, še nikdar ni bil. Saj tudi nikdar ni vedel, da bo komik. Baje noben od njih ni. In kdaj veste, kdaj stand up komiku pri nas uspe? Ko postane - davčni zavezanec, kar je nazadnje "uspelo" Baltiću.

"Pred 20 leti sem šel na avdicijo za radio Gama MM, niso me izbrali, ker so izbrali enega Denisa. Kasneje sem šel sicer k njemu na intervju, on je šel potem na Radio 1, nafilal večkrat Halo Tivoli, jaz sem pa nafilal tale dvor skoraj dvakrat," je Vodopivec opisal Avdića, za Jerkovića pa dejal: "On je šel drugačno pot, delal je vse kontra komercialni komediji, zavračal intervjuje, ni hotel na gostovanja na tv, kot da noče, da ga ljudje spoznajo, zdaj pa je prvi slovenski komik, ki je napolnil Gallusovo dvorano Cankarjevega doma - dvakrat."

Komik = Roglič, Pogačar

StandUpLent ima svoje zicerje in vrhunce, ampak ta je bil takšen, da si skoraj pol ure pred začetkom komaj odprl vrata, če si želel še hitro kam "zlentat", ker je bila takšna vrsta v pričakovanju, kdaj se bodo vendarle odprla vrata. Eno prvih vprašanj je bilo - in to vas bo najbrž zelo zanimalo - če morajo komiki imeti travmo, da postanejo komiki. "Glej, s tabo mora biti nekaj narobe, morda že v otroštvu, da vse to počneš, dobro, Baltić se ne bo strinjal, z njim je vse super. Ampak nekaj mora biti. Če je vse prav, je nekaj narobe," je ocenil Avdić.

"Nek razlog že je, zakaj si na odru, zakaj se dokazuješ na odru. Saj podobno je z vrhunskimi športniki," je rekel Jerković, čemur je Vodopivec dodal: "No, torej smo mi tam-tam kot Pogačar in Roglič. Isti nivo trpljenja, haha." Je pa razlika, če si smešen enkrat, mogoče tu in tam, nekaj drugega pa, če se greš kariero. "Zato si jaz vedno pišem, ko se ljudje pogovarjajo, vem, čuden sem," je rekel Vodopivec, ostali pa so ga potolkli z: "Ali pa to delaš, ker rabiš šiht, ali pa da nisi kvalificiran za nič drugega. Če lahko nek Perica tam stoji na odru, če njemu gre … boš ti tudi!"

Ko koncert "zadiši"

Ko vidiš slučajno vnaprej spisek komadov, ki bodo zaigrani, pa vidiš napisanih dvajset štiklov?! Eeee. Do kdaj bo, eee, tole, eee, trajalo? Še premalo! Elemental so bili sicer že trikrat na Festivalu Lent. 2006, 2008 in 2014. Vsakič na Večerovem odru. Nedaleč stran, torej, nekoč. Ampak ko te ni debelo desetletje? Se vrneš … Tako. Špil, za katerega slutiš, da boš tam videl pričakovane face, ampak potem res pridejo te face in še nove face. Koliko teh je bilo na prejšnjih treh špilih? Vsi? Elemental je dočakal tisti lentovski obrat. Če te tako dolgo ni, se zgodi pričakovanje. In vse vmes. "Nam je tudi čudno, da sedite, pridite!" ni bil ne ukaz ne prošnja, dokler si tuhtal, kaj to je, se je pred odrom že nabralo zazibano občestvo. Elemental so dali, Elemental so dobili. In enako vi. O, ja.

Za koncert, kjer si lahko band, ki je že več kot 25 let okrog, vzame zalet in dobi aplavz tudi za nove komade. Resen aplavz. In … Dišeč aplavz. "Ooo, kako zelo pa tukaj diši," je band zavohal, eee, vonj po, eee, "zelenem". Ko so podaljški komadov, udarni verzi in nagovori bili tako sprejeti. Tako plesno, tako zibajoče, tako skupinsko. Za after, kjer pozno niti približno ni prepozno. Za ponedeljek, ko so sedeli - le stand-up komiki.