Nina Ambrož
Čeprav je arhitekt Aleksander (Saša) Dev v Mariboru zapustil trajne in prepoznavne sledi, saj je postavil svetovljanske in ikonične stavbe, kot so denimo Hutterjev blok, zdravstveni dom, nekdanja banka v Tyrševi ulici in Ribniška koča na Pohorju, je bil ena najbolj spregledanih mariborskih osebnosti 20. stoletja tako znotraj slovenske arhitekturne zgodovine kot znotraj družbenega prostora Maribora. Nikoli ni dobil nobene nagrade, po njem ni poimenovana nobena ulica v Mariboru, v več projektih je bilo prezrto celo njegovo soavtorstvo. Devove projekte in način ustvarjanja razgrinja velika razstava v Umetnostni galeriji Maribor (UGM), ena bolj odmevnih in zanimivih tudi za širšo javnost. O arhitektu modernega Maribora in arhitekturi širše so v UGM v sredo pripravili tudi konferenco, na kateri so govorili strokovnjaki različnih področij in je pritegnila veliko poslušalcev.
Marca torta v obliki Hutterjevega bloka
Razstavo o Saši Devu bodo v UGM zaradi velikega zanimanja podaljšali in si jo bo mogoče ogledati do zadnje nedelje v marcu. Simona Vidmar, sokustosinja razstave in direktorica UGM, je napovedala, da bo zaključni dan poseben in slavnosten. Ker bo 26. marca minilo 120 let od Devovega rojstva, bodo pripravili torto v obliki Hutterjevega bloka.
Njegovi arhitekturi čas ni vzel svežine
Stojan Skalicky, sokustos razstave in raziskovalec dela Saše Deva, ki je moderiral dogodek, Deva umešča v vrh slovenske arhitekture. Več kot 30 let je bil eden najpomembnejših nosilcev arhitekturnega in prostorskega razvoja Maribora. "Prehiteval je trende za 30 let in imel svoj izraz. Njegova arhitektura ima še danes vrednost in ji čas ni vzel svežine," Skalicky meni, da si marsikatera stavba zasluži oznako palača. Skupaj z Jaroslavom Černigojem je postavil temelje moderne oziroma sodobne arhitekture v mestu in osnovo za arhitekturno prakso z odprtim mentorskim pristopom, na kateri je mogoče graditi še danes in bi lahko bila vzor. Z Milanom Černigojem je soavtor železniške postaje, kar se do nedavnega ni vedelo. "Na videz nerešljive situacije je znal izpeljati na sodoben in ekstremno kakovosten način," Skalicky izpostavlja primer Gospodarsko-zavarovalne zadruge Drava na vogalu Ulice talcev in Partizanske ceste, kjer je Dev na ozki parceli umestil izjemen objekt z zaobljenim vogalom, ki sledi liniji pešcev in sosednjim stavbam. Tam so bila prva dupleks stanovanja v Mariboru.
"Na videz nerešljive situacije je znal izpeljati na sodoben in ekstremno kakovosten način"
Učiti, kako razumeti svet
Ker je bil Dev učenec mojstra Jožeta Plečnika, je profesor dr. Aleš Vodopivec z ljubljanske Fakultete za arhitekturo spregovoril o Plečnikovi samosvoji, neklasični metodi poučevanja in o odnosu učenec-učitelj, ki naj bo le katalizator na učenčevi samostojni poti osebnega razvoja. Omenil je odlično metodo Plečnikovega vertikalnega seminarja, pri katerem so se v risalnici šest dni v tednu srečevali študentje različnih starosti in med sabo delili razmišljanja, znanje in izkušnje. Četudi Plečnik ni maral odmika od njegovih načel in je od študentov zahteval vero v mojstra, vanj. Preseganje te vere je še danes aktualna zagata mnogih šol po svetu, o kateri je precej razmišljal finski arhitekt in predavatelj Juhani Pallasmaa. "On pravi, da si nikoli ni prizadeval učiti arhitekture in biti model, ampak je poskušal učiti, kako postati arhitekt, kako razumevati svet, kako delati zvedavo in skromno," je dejal Vodopivec. Prav takšen, kot karakter skromen, zvedav intelektualec s širokim poznavanjem svetovne arhitekture je bil Saša Dev, zasebno tudi glasbenik.
Ponesrečene prenove
O Devu in njegovem sijajnem smislu za uprostorjanje, kar je danes v Mariboru redkost, je govoril tudi profesor arhitekture Uroš Lobnik z mariborske univerze. Podžupan Maribora Gregor Reichenberg je besede namenil teži odločitev. Dr. Andrej Šmid, predsednik Društva arhitektov Maribor, je predlagal, da se ustanovijo sklad in nagrade Saše Deva. Zbrane je nagovoril Matevž Čelik, državni sekretar na ministrstvu za kulturo.
Konferenca je osvetlila še nekaj pomembnih tem - kaj se dogaja z Devovo zapuščino in kaj lahko naredijo institucije (Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije, Mestna občina Maribor, fakulteta za arhitekturo in druge), da se ne bi ponavljali napačni posegi in se dvigne nivo spoštovanja arhitekturne dediščine.
Hutterjev blok je danes oblečen v neprimerno barvno fasado, tako da negira izvorno idejo. Notranje dvorišče bloka je parkirišče, ne atrij z zelenjem, kakor je bilo zamišljeno v originalu. Ribniška koča se duši, ker je oblečena v stiropor. Dr. Eva Sapač z mariborske enote ZVKDS je povedala, da je eden od razlogov za takšno stanje neurejeno pravno varstvo dediščine. Postopki se zatikajo tudi zato, ker občine ne potrdijo potrebnih dokumentov. Nekaj vprašanj pa je ostalo brez odgovorov.
