Jasna Marin
Žlahtnitelji vrtnic so se zadnja leta precej osredotočili na vzgojo odpornih sort za vrtove. Pri tem moramo vedeti, da velikokrat sorte, ki čudovito uspevajo v drugačnih podnebnih razmerah, denimo v Angliji ali tudi v slovenskem primorju, običajno ne uspevajo tako lepo na kontinentalnem območju. Zato je za domači vrt vselej treba izbirati sorte, ki so primerne za naše okolje. In katere vrtnice dobro uspevajo pri nas? To najlaže preverimo v nasadu vrtnic ali v rozariju, denimo v botaničnem vrtu Univerze v Mariboru ali v Arboretumu Volčji Potok, kjer lahko v različnih letnih časih opazujemo, v kakšnem stanju so vrtnice in koliko so zdrave ali cvetoče. V rozarijih najdemo tudi tablice z imeni in osnovnimi opisi vrtnic, ki si jih lahko prepišemo, da bo nakup sadik veliko lažji.
Gojili so jih pred tisočletji
Vrtnice so trajne grmovnice, ki so jih kot okrasne rastline iz šipkov gojili že pred več kot 5000 leti na Kitajskem in v starem Egiptu, kasneje tudi v Grčiji in starem Rimu. Po padcu velikih imperijev je bila vzgoja vrtnic dolga stoletja zapisana pozabi in šele srednjeveški menihi so jih znova obudili v življenje. Današnje sorte vrtnic ponujajo izjemno razkošje barv, oblik in vonjev, za kar so zaslužni žlahtnitelji, ki so v 19. stoletju začeli križati kitajske in evropske vrtnice, in novodobni gojitelji vrtnic.
Vrtnice - Gojenje in sorte
Matjaž Mastnak
Založba Kmečki glas, 2021
28 €
Izšla je imenitna knjiga, ki na 176 straneh razkriva, da je ključ do lepih in zdravih vrtnic v dobro izbranih sortah, sončni in zračni legi ter zmerno lahkih, ne preveč mokrih tleh. Kako in kam jih saditi, gnojiti in zaščititi pred mrazom, škodljivci in boleznimi so osrednja poglavja nove knjige Matjaža Mastnaka, priznanega strokovnjaka za rastline iz Arboretuma Volčji Potok. V obširnem zadnjem poglavju knjige Vrtnice - gojenje in sorte, spoznamo številne sorte vrtnic, ki so jih preizkusili v Sloveniji in jih priporočajo kot najboljše med temi, ki se jih da kupiti. Zanimivo je spoznati trpežnejše sorte, ki zahtevajo mnogo manj dela in zaščitnih sredstev.
Knjiga izpod peresa velikega domačega poznavalca in iskrivega pisca je namenjena vrtnarjem in ljubiteljem domačih vrtov. Vrtnica je na vsakem vrtu nekaj posebnega, zato bo ta prelepa knjiga s prek 250 slikami očarala vsakogar.
Nakup sadik
Sadike vrtnic je najbolje kupiti pri bližnjih vrtnarjih, ki vrtnice gojijo v podobnih pogojih, kakršne imamo na vrtu. Vsak gojitelj vrtnic bo poskrbel, da bo na vrtnariji ponujal rastline, ki na njegovem območju dobro uspevajo. Lahko se zgodi, da nekatere sorte vrtnic, ki pri nas čudovito cvetijo, v drugačnem podnebju zatajijo, zato naj bo opazovanje rastlin v okolici prvo vodilo pri nakupu. Pri izbiri sadik bodimo pozorni, da ima vrtnica od tri do pet poganjkov, saj je to najboljše zagotovilo za lep grmiček. Tudi v vrtnih centrih ponujajo raznolike vrtnice, med katerimi je veliko takšnih, ki so posajene v posodah. Prednost teh je, da jih lahko presajamo skoraj kadarkoli v letu.
Oskrba rastlin in zaščita pred škodljivci
Ob daljšem deževnem obdobju se na vrtnicah lahko pojavita listna pegavost in plesen. Pri vzgoji rastlin velja pravilo, da je bolje preprečiti kot zdraviti, zato že spomladi, ko vrtnice obrežemo, te poškropimo z žveplenim ali bakrenim pripravkom. Prav tako je pomembno, da sproti odstranjujemo obolele liste in vejice; obolelih delov ne kompostiramo, temveč jih odvržemo med odpadke, da se bolezni ne bi zadrževale na vrtu. Vrtnice pogosto napadajo uši in rdeči pajki. Ti škodljivci hitro postanejo odporni na škropiva, zato je treba sredstva za zaščito rastlin večkrat zamenjati. Spomladi, ko rastlina odganja in je občutljiva, škropimo z manj močnimi kontaktnimi škropivi, v poletnem času lahko damo močnejša sistemska sredstva za zaščito rastlin. Seveda pa si na vrtu lahko pomagamo z naravnimi škropivi iz kopriv in njivske preslice, ki bodo okrepila rastline in pripomogla k ohranitvi zdravih rastlin.
Uporabnost cvetja
Poleg okrasne vrednosti je znano, da so kraljice vrtov tudi vsestransko uporabne: cvetne lističe lahko uporabimo kot dodatek h kopeli, sveže lahko posujemo po solati ali pa posladkamo z medom in zaužijemo. Iz cvetnih lističev se pridobiva rožno olje, stranski produkt olja pa je rožna voda, ki osvežuje kožo in blaži gube. Posušeni cvetni lističi so primerni za čaj, ki pomaga prečistiti kri, krepi srce in živčevje. Plodove (šipek) lahko uživamo sveže, saj so zelo okusni in vsebuje veliko vitamina C ali pa iz njih pripravimo marmelado, omako ali šipkov čaj.
Zastirka za vrtnice
Zastirka ima pri vrtnicah dobro in slabo plat. Navadno za zastiranje v nasadih vrtnic uporabljamo mleto lubje. Čez poletje iz zastrtih tal poganja manj plevela, obenem pomaga, da vlaga počasneje izhlapeva iz tal, in zagotavlja, da tla po močnem deževju niso zbita, kot če so brez zastirke. Če zastirke nimamo, je treba tla pod vrtnicami po vsakem dežju, ko se nekoliko osušijo, okopati. Jeseni pa je zastirko najbolje odstraniti, drugače bi toplota pod lubjem lahko hitro privabila voluharje k nezaželenemu glodanju korenin vrtnic.
Osnovna pravila za sajenje
Vrtnica potrebuje sončno in zračno rastišče ter rodovitna tla. Grede je najbolje pripraviti že kak teden ali dva prej: takrat prekopljemo tla in v prst vdelamo preperel hlevski gnoj (nikakor pa ne svežega) ali kompost. Tla obdelamo vsaj 40 centimetrov globoko, da bodo korenine imele ugodne razmere za rast. Vrtnice, posajene v posodah, je dobro porezati in zagrniti s prstjo, da korenine ojačajo. Prav za vsako vrsto vrtnice bo najboljše, če jo presajamo ob oblačnem in ne prevročem vremenu. Nekaj ur pred presajanjem zalijemo rastlino v loncu, prav tako temeljito zalijemo sadilno jamo, da v njej stoji voda, preden vanjo posadimo rastlino. Sadilno jamo zagrnemo in zastremo z zastirko iz fermentiranega lubja. Rastlino redno zalivamo.
Sadike vrtnic z golimi koreninami pa presajamo novembra, ko jim odpade listje in preden začno tla zmrzovati.
Dobra družba
Vrtnice potrebujejo zračno rastišče in pogosto okopavanje, zato v njihovo družbo ne sadimo rastlin, ki bi začele dušiti sadike vrtnic. Kakšne nizke trajnice v bližini bodo v redu, denimo sivka pa ni najprimernejša soseda za neposredno sajenje med vrtnice, ker potrebuje bolj pusta tla, kjer voda hitro odteče, medtem ko vrtnicam ugajajo težka, vlažna in hranljiva tla. Lahko pa gredo vrtnic obrobimo s sivko in vsaki vrsti rastlin zagotovimo ustrezno zemljo. Dobra družba za vrtnice so jetičnik (Veronica longifolia), šlajer (Gypsophila paniculata), grintavec (Scabiosa caucasica) pa kakšne spomladanske čebulnice in jeseni cvetoče rastline, ki bodo razveseljevale s cvetovi takrat, ko vrtnice ne cvetijo.
