Jasna Marin
Imate na vrtu že nekaj praznih mest in se sprašujete, kaj bi posadili in posejali nanje? Julija na grede sejemo zimsko redkev, korenje, rdečo peso, špinačo, solato za rezanje, kolerabo, listni in brstični ohrovt in nizki fižol. Konec meseca je primeren za sajenje in setev cvetače, zimskega pora, zelja, cikorije, poznega radiča, repe in drugih vrtnin, ki jih boste pobirali jeseni in pozimi. Endivijo sejte še do 20. julija, ko zraste do pet centimetrov, pa jo preredčite, da bo med sadikami v vrsti 20 centimetrov razmika. Sredi julija lahko sejete kitajsko zelje, konec meseca pa še zimsko čebulo. Julija lahko še posejemo pozni grah za jesenski pridelek. In avgusta? Do sredine avgusta lahko sejete letne solate, med katerimi so zlasti priporočljive mehkolistne sorte in gentila. Če bo zavladala vročina, vse setve zasenčite in redno zalivajte - tudi dvakrat na dan, če je potrebno.
Ne pozabite na krepitev rastlin
Vsakih deset do 14 dni občutljivejše rastline v okrasnem vrtu, denimo vrtnice, pa tudi zelenjadnice ob oblačnem vremenu poškropite z naravnim sredstvom za krepitev rastlin, izdelanim na osnovi morskih alg. Takšna sredstva okrepijo celične stene rastlin in tako sevi raznih škodljivih organizmov težje prodrejo skozi povrhnjico listov in stebel rastline.
Obvezna ozimnica
Kolerabo, repo in črno redkev uvrščamo med obvezno ozimnico. Najugodnejši čas za poletne setve je začetek julija, ko je v zemlji še dovolj vlage, takrat je ugodna tudi dolžina dneva. V poletnem času setve ne pozabite senčiti, saj visoke temperature lahko povzročijo težave pri vzniku. Repo običajno sejemo v drugi polovici poletja (julij, avgust), pogosto kar na prosta mesta, ki se pojavijo na vrtu, denimo za zgodnjim krompirjem. Ker ima krajšo vegetacijo, jo lahko sejete nekoliko kasneje kot kolerabo. Tla pred setvijo repe prekopljite ali vsaj prerahljajte. Repo posejte v dolžini 1,5 metra, to bo zadostovalo za enega družinskega člana, če jo imate radi, je lahko posejete tudi več. Med vrstami naj bo razmik 30-45 cm, v vrsti jo sejte na 5 cm in kasneje redčite na 20 cm. Črno redkev za jesensko in zimsko uporabo sejte od začetka julija do sredine avgusta. Sejemo jo za krompirjem, sledi lahko tudi drugim vrtninam, ki z njo niso v sorodu. Izogibajte se setvam za zeljem, cvetačo, brokolijem, ohrovtom in drugimi kapusnicami. Poleg korenov so užitni tudi njeni listi, iz katerih lahko stiskate sok.
Osvetljenost plodov
Paradižnik ter zimske in jedilne buče potrebujejo med zorenjem veliko sončne svetlobe, vendar so njihovi plodovi pogosto v senci listov. Ko se rast upočasni, je priporočljivo odstraniti nekaj listov, ki mečejo senco na plodove. Pri paradižniku odstranimo spodnje liste, da bodo najprej dozorele spodnje gruče plodov. Pri jedilnih bučah pa lahko v avgustu odstranimo vse liste, ki mečejo senco na plodove.
Pokanje paradižnika
V času zorenja paradižnika se dogaja, da je plod trd, nedozorel, deformiran. Plod lahko tudi razpoka, včasih boste opazili tudi zvijanje listov. Primož Brezovec iz Zelenega sveta pojasnjuje: "Plodovi pokajo zaradi neenakomerne oskrbe z vodo. Če naenkrat dobijo preveč vode z zalivanjem, začnejo pokati. V vrtovih pogosto opažamo, da se na razpoke naselijo glivice sajavosti." O deformiranih, nedozorelih plodovih Brezovec pove naslednje: "Takšen deformiran plod je na zgornjem delu rumeno zelen in na spodnjem lepo rdeč ter dozorel. V tem primeru rastlini primanjkuje kalija, enega od elementov, ki jih paradižnik potrebuje za dobro rast in razvoj plodu. Kalij se lahko dodaja skozi liste v času rasti. Listna gnojila s kalijem kupite v vseh bolje založenih kmetijskih trgovinah. O uporabi povprašajte kmetijskega svetovalca v apoteki. Paradižniku ob pomanjkanju kalcija ne dodajajte jajčnih lupin, ker te še povečujejo težavo s pomanjkanjem kalija." Kaj pa, če opazite zvijanje paradižnikovih listov? "Strah pred boleznimi je v tem primeru odveč, ker je to naravna obramba rastlin pred močnim soncem in izsuševanjem," razkrije Brezovec.
Žetev zelišč
Na zeliščnem vrtu pobiramo tudi timijan, žajbelj, šetraj, pehtran, luštrek, majaron, meliso in komarček. Zelišča in začimbe žanjemo zjutraj, takoj po tem, ko se rosa posuši, in lističe razprostremo na čist papir ali v zračen zabojček, lahko takšnega, ki je opremljen z mrežico, ter sušimo v zračnem, suhem in senčnem prostoru. Zmeraj pobiramo samo zdrave dele rastlin.
Peteršilja je zdaj na vrtovih več, kot ga lahko porabimo. Njegove lističe lahko sesekljamo in z njimi napolnimo modelčke za led ter dodamo nekoliko vode. Zamrznjene kocke nato spravimo v plastično vrečko, da jih bomo lahko pozimi uporabljali pri kuhanju.
Tudi sejanja nekaterih zelišč se lahko lotimo konec julija ali v avgustu. Takrat posejemo krebuljico, krešo, dihnik, koper, da bomo že jeseni pobirali pridelek. Od dvoletnih zelišč avgusta sejemo peteršilj in kumino.
Roza popcorn z borovničevim okusom
Modrovijolične ameriške borovnice so znane vsem. Kaj pa borovnice v roza barvi - ste jih že opazili? Janko Belcl, direktor podjetja Fajn Tim in vrtnih centrov Naia v Murski Soboti in Ljutomeru, razlaga, da je roza barva vstopila v svet ameriških borovnic že s sorto Pink Blueberry.
Robide brez trnja
Tudi ljubitelji robid imajo zadnja leta razlog za veselje. Sogovornik iz podjetja Fajn TIm in vrtnega centra Naia razlaga: "Sam sem zelo zadovoljen s sorto Chester, ki jo odlikuje izjemna rodnost. Na plodovih opažam, da letos, kljub temu da je veliko dežja, ti ostajajo zdravi, na njih ni nobene plesni, kar bi lahko bil problem pri kakšnih starejših sortah." Poleg sorte Chester Belcl izpostavi tudi robido Arapacho. "Obe sorti sta brez trnov, kar je njuna velika odlika, pa še plodovi so zelo veliki in nadvse okusni." Med jagodičevjem prav robide potrebujejo največ prostora za rast. Sadite jih na meter razdalje in jim priskrbite oporo. Julija je dobro opraviti poletno rez robid: glavne poganke prikrajšajte na 1,2 do 1,5 metra, stranske rodne poganjke pa na dva do tri brste.
Pametno zalivanjsvetuje sogovornik.
Pametni sistemi niso le za stanovanja in delovne prostore, temveč so lahko idealen sopotnik tudi za ljubitelje vrtnarjenja. Le pomislite, koliko časa poleti porabite za zalivanje. In kakšno neugodje čutite, če odidete za nekaj dni od doma, vrt pa ostane prepuščen soncu in vetru. Kako rešiti zagato? Tako, da vam prijazni sosedje zalijejo vrt. Nimajo časa? Potem naj namesto vas in sosedov delo opravi pametni zalivalni komplet. Aleksander Hojnik iz podjetja Husqvarna poudarja, da lahko pametni komplet za nadzor namakanja samostojno, zanesljivo in priročno zaliva velik in majhen vrt, zelenico, cvetlično zasaditev ali zelenjavne gredice. Hojnik razloži delovanje na konkretnem primeru Gardena smart set. "Za vsako namakalno površino je na voljo poseben program zalivanja. Dan in cikel zalivanja lahko izberete posamično, trajanje zalivanja pa poljubno prilagodite glede na potrebe vaših rastlin. Instalacija je zelo enostavna, saj so vse naprave smart seta opremljene s QR-kodo, ki jo z uporabo aplikacije na pametnem telefonu fotografirate in tako postanejo del vašega domačega namakalnega sistema. Pametni senzor se namesti neposredno ob rastline, kjer odčitava vlažnost tal, temperaturo in jakost svetlobe," pojasnjuje sogovornik. In nadaljuje: "Na sistem lahko priključite do šest elektromagnetnih ventilov (24 V) in upravljate do šest ločenih namakalnih površin. Pametni set za avtomatiziran nadzor namakanja sestavljajo pametni prehod, krmilna enota in senzor." Kaj pa nadzor nad delovanjem namakalnega kompleta - ali boste lahko preverjali, kakšno je stanje, ko vas ni doma? Seveda. Upravljanje in nadzor namreč potekata prek pametne aplikacije na mobilnem telefonu.
Prilagoditev vlagi v tleh
Aleksander Hojnik še pojasni, da pametni senzor za učinkovito porabo vode meri vlažnost tal in poskrbi, da se rastline zalivajo le, kadar je to zares potrebno. "V času nalivov senzor omogoča samodejno prekinitev programov zalivanja. V času suše ali rahlih padavin, ko je premalo vlage v tleh, pa poskrbi za nemoteno namakanje. Omogoča avtomatizirano nastavljanje časa zalivanja in izboljša ekonomičnost porabe vode med zalivanjem," sklene sogovornik is Husqvarne.
Okrasni vrt
Konec julija je primeren za obrezovanje žive meje iz češmina, gabra in bukve. Rez opravite od spodaj navzgor. Povsem na koncu sledi še rez vrhnjega dela žive meje. Poteka naj tako, da živa meja navzgor postaja ožja, ker tako tudi spodnji listi dobijo zadosti svetlobe za rast. Žive meje, ki že več let obkrožajo parcelo, je poleti priporočljivo pognojiti z magnezijevim gnojilom, da ohranijo intenzivno barvo. Gnojilo ob oblačnem vremenu z grabljami vdelajte v tla in temeljito zalijte. V drugi polovici avgusta se že obrezujejo tudi zimzelene žive meje. Vrtnicam, dalijam, nekaterim trajnicam in balkonskim rastlinam je treba sproti odstranjevati odcvetele cvetove, sicer bodo tvorile semena, ki pobirajo hrano za nove cvetne nastavke. Visoke trajnice, ki bi jih lahko nevihta položila na tla, zvežite ob oporo. Podobno kot cvetje v koritih tudi posodovke poleti potrebujejo več hrane, zato jih redno gnojite, po prsti pa nasujte lubje, ki bo pomagalo dalj časa zadržati vodo v tleh.
