Kaj vse gre lahko narobe pri paradižniku? Marsikaj!

Letošnje vreme je res muhasto. Do zdaj večjih težav z boleznimi še ni bilo, saj je bilo celo prevlažno. A zdaj prihaja toplejše vreme, z njim pa tudi bolezni. Ker vem, da vse najbolj skrbi paradižnik, si bomo tokrat ogledali najpomembnejše težave pri tej vrtnini in kaj lahko naredimo, da se jim izognemo.
Še vedno velja, da je težave bolje preprečevati kakor zdraviti. S tem mislim, da je treba tudi paradižnik pridelovati v kolobarju, ki preprečuje bolezni, ki jih je letos veliko, to so talne glivice. Prav tako je pomembno gnojenje, saj preveč gnojenja poveča občutljivost rastlin. Torej še vedno velja, da uporabimo največ 1,5 l gnoja na kvadratni meter v rastlinjaku, na prostem morda 2 l/m2 ali 10-15 l/m2 domačega komposta. Če gnojimo s kupljenimi organskimi gnojili, jih uporabimo toliko, kakor je napisano na navodilih, v rastlinjaku raje nekaj manj.
In zelo pomembna stvar - izbira sort, ki jih bomo pridelovali. Žal je najbolj priljubljena slovenska sorta, volovsko srce, tudi najbolj občutljiva. To ne pomeni, da je ne bomo več sadili. Sama bi jo, če bi jo imela rada. A posadila bi tudi nekaj hibridov. Ti bodo v slabih vremenskih razmerah vzdržali dalj časa. Tudi na tem mestu sem enkrat natančno opisala, kaj so hibridi, kaj so sorte. Mnogi namreč širijo neresnico o tem, da so hibridi nekaj nenaravnega. Pa ni res. Hibridi so nastali oziroma se njihovo seme vsako leto pridela na prav poseben način. Zato se bolezni, predvsem pa viroze, širijo s semenom le izjemoma.
A o izbiri sort moramo razmišljati spomladi, zdaj na vrtu je, kar je. Kaj torej lahko naredite zdaj?

Zalistniki jemljejo energijo

Če kdaj, je letos nujno odstranjevati zalistnike. Več razlogov je za to. Prvi je zagotovo ta, da zalistniki jemljejo hranila glavnemu poganjku in tudi plodovom na njem. Ker rastlina nima dovolj korenin, letos jih ima pa zaradi mraza še manj, ne more prehraniti toliko vrhov, listov in nazadnje tudi plodov. Tako bo rastlinam zmanjkalo energije, da bi se tudi sama borila proti boleznim. Po drugi strani pa več vrhov, ki so običajno tudi zvezani skupaj, vedno povzroča več vlage v samem grmu, rastlini, s tem pa idealne pogoje za razvoj bolezni. Vedite namreč, da brez dovolj dolgo omočenega lista razvoj glivic ni možen.

Hranila in voda

Tako kakor pri vseh živih bitjih je pravilna prehrana pomembna tudi za zdravje paradižnika. Vsa hranila, tudi mikrohranila so potrebna. A mogoče je treba največ pozornosti posvetiti kaliju in kalciju. Obe hranili imata pomembno vlogo pri odpornosti rastlin.
Kalcij je sestavni gradnik celičnih sten. Če so te močne, glivice težje prodrejo v celice, kradejo hranila in uničujejo tkiva rastlin. A v zadnjih letih vidim še večjo težavo v tem, da pogosto tudi zaradi preveč gnojenja prihaja do nesorazmerja med fosforjem in kalijem v tleh. Ker se večina pomena kalcija zaveda, gnojijo še s tem gnojilom na različne načine. Zato v vročem vremenu opazim veliko pomanjkanja kalija. Če vaši plodovi ne dozorijo, kot sami menite, v bistvu pa pri peclju otrdijo, se ne obarvajo rdeče, na prerezu pa najdemo bele delce, ki ostanejo trdi, gre za pomanjkanje kalija. Če je situacija še hujša, se začne rumenenje listov med listnimi žilami od konice lista proti peclju, kasneje tudi robovi porjavijo, počrnijo. To še dodatno prestraši vrtičkarje, ki začnejo pogosto nesmotrno uporabljati tudi kemična sredstva za varstvo rastlin.

Bolezni paradižnika

Vsi se najbolj bojimo napada krompirjeve (paradižnikove) plesni. Ima več obrazov, med drugim takega, ki rastline uniči zelo hitro, praktično čez noč. Najpogosteje najprej posivijo oziroma počrnijo konice listov, pojavljajo se tudi rjava stebla. Zjutraj na spodnji strani vidimo rahel puh, žamet sivo-bele barve. Najprej sredi dneva, ko je najbolj suho in vroče, odstranimo napadene liste. Če je napadeno steblo, najprej preverite, kako globoko v steblo je glivica prodrla. Če je težava samo površinska, je možna rešitev. Po odstranitvi listov lahko uporabite žajbljev ali timijanov čaj, od kupljenih pripravkov pa bakrena listna gojila. Ponovite trikrat v tri- do petdnevnem presledku.