Ob vzhodnem robu Pesniške doline, približno v njenem srednjem delu, se dviga osamelec z daleč vidno cerkvijo na vrhu. Vitomarci v občini Sveti Andraž v Slovenskih goricah so sicer razloženo naselje, kakršna so tipična za Slovenske gorice, na slemenu omenjenega osamelca pa so hiše strnjene v naselju Pürga. Med večinoma novejšimi hišami pa prizadevni člani vitomarških društev ohranjajo življenje tudi v čez dvesto let stari kmečki hiši, imenovani Hrgova domačija. O obnovi domačije ter današnjem dogajanju v njej zna največ povedati Edvard Kupčič, častni predsednik občinskega društva upokojencev, ki se že vrso let posveča zgodovini kraja in vsemu, kar je s tem povezano.

Cimprana, s slamo krita stavba iz leta 1808 je nekoč pripadala velikemu kmetu Povru, vanjo naj bi se preselil na preužitek. V takih hišah so sicer v teh krajih pogosto živeli gorniki, viničarji. Ko je Pover leta 1921 umrl, je hišo podedovala njegova nečakinja Marija Hrga. Na starost je za njeno oskrbo denar prispevala občina, ki je hišo nato za 99 let dobila v najem.

Niso želeli vodovoda v hiši

V letu 2000 se je začela obnova objekta, ki ga je bil čas dodobra načel, saj se je vmes pod težo snega že deloma porušil. Tako je bilo treba stavbo izprazniti, očistiti in rekonstruirati. Dela so potekala po načrtu in pod nadzorom Zavoda za varstvo kulturne dediščine, veliko detajlov so po spominu prispevali člani Društva upokojencev Vitomarci, ki so med obnovo opravili tudi čez 500 prostovoljnih ur. Gradbena dela je prevzelo gradbeno podjetje Ivana Anželja iz sosednje Slavšine, pove Edvard Kupčič, zidove so deloma rekonstruirali iz prvotnega materiala, deloma so jih dogradili. Leseno kladno ostenje ščitijo ilovnati ometi, prebeljeni z apnom, svetloba prihaja v hišo skozi majhna lesena okna "na smuk". V poslopju so trije prostori, iz veže se stopi naravnost v črno kuhinjo z ohranjeno krušno pečjo, na desno je tako imenovana hiša oziroma bivalni prostor, na levo "mala hiška". "Člani društva upokojencev smo si sicer želeli, da bi hiša ostala povsem v prvotni obliki, ko je bil v veži in kuhinji butan ilovnat pod, ni pa bilo v njej ne električne ne vodovodne napeljave. Dosegli smo, da slednje še zdaj ni, smo pa z investitorjem sklenili nekaj kompromisov. Zato je zdaj v veži lesen pod, v kuhinji opečni tlakovci, električna napeljava pa je starinska, taka iz leta 1905, ko so jo že imeli na primer v Mariboru in na Ptuju, v Vitomarce pa je prišla šele 50 let kasneje," razlaga sogovornik.

Na streho so morali počakati 

Posebno zahtevna je bila obnova strehe, saj je mojstrov, ki bi znali izdelati slamnato streho, izjemno malo, povpraševanja po njih pa veliko. V številnih občinah se namreč zadnja desetletja trudijo ohraniti vsaj del svoje kulturne dediščine, pri tem pa morajo spoštovati zahteve in smernice Zavoda za varstvo kulturne dediščine. "Nekoč so bile hiše krite s pšenično slamo, toda takratna pšenica je bila višja in je imela tanjša stebla, zato je streha zdržala 30 let in več, danes zdrži od 20 do 25 let," pripoveduje Kupčič, zakaj je mojster Anton Golnar iz Sovjaka v Svetem Juriju ob Ščavnici za Hrgovo domačijo izbral rženo slamo. Streho so letos delno zamenjali, ker je po lanskih neurjih začela puščati, prav tako so letos zamenjali nekaj tramov v hiši. "Smo se pa morali za popravilo strehe pri mojstru 'postaviti v vrsto', ker mora rž najprej posejati, počakati, da zraste, požeto posušiti in šele nato lahko prekrije streho, vsako leto le v določenem obsegu," doda županja občine Sveti Andraž Darja Vudler Berlak.  

Veliko lončeno krušno peč so pri prvotni obnovi sestavili iz originalne in povsem podobne, ki pa so jo našli v drugi hiši, ploščice so lepo očistili in zloščili. Toda čeprav peč v osnovi deluje, je ne uporabljajo. "Ne vem zakaj, ampak pri obnovi smo premaknili lesen dimnik na drugo stran peči in se bojimo, da bi se kaj vnelo, zato ne prižigamo ognja," se nasmeji Edvard Kupčič.

Opremili s tem, kar so hranili doma

Ko so obnovo leta 2005 končali, je bilo treba hišo še ustrezno opremiti. V hiši je poleg postelje, mize, klopi in stolov tudi kolovrat, stene krasijo nabožne podobe in star stenska ura. Postelja je pokrita s pregrinjalom s čipkasto obrobo, v enakem slogu so zavese na oknih. Veliko opreme je iz svoje zbirke, ki jo ustvarja dolga leta, prispeval Edvard Kupčič, številne eksponate pa so prinesli tudi drugi krajani. Črna kuhinja je opremljena s starim posodjem za kuho, v kotu slonijo burkle, s kakršnimi so godpodinje nekoč postavljale posodo v peč in jo jemale iz nje. V "mali hiški" je zbirka posodja in predmetov za vsakdanjo rabo, v drugem delu poslopja pa je v tako imenovani zgornji kleti urejena vinogradniška zbirka s številnimi vinogradniškimi pripomočki. 

V sosednjem gospodarskem poslopju, kjer je bil nekoč prostor za živali in stranišče, so danes priročna kuhinja in sanitarije, pod streho pa je še zmeraj senik, le da so večino sena zamenjale sodobne vzmetnice. Na njih lahko prespi do osem gostov, zato je Hrgova domačija tudi turistični objekt, kot takega ga upravlja občinski TIC. Nekdanja preužitkarska hiša torej izpolnjuje več namenov: je prireditveni prostor, kulturna dediščina in hkrati zgled ter učilnica nekdanjega znanja in spretnosti, ki jih pospešeno pozabljamo, čeprav bi se lahko iz njih marsičesa naučili.