Sončne elektrarne: Nova shema samooskrbe od 1. januarja, če ne boste ujeli roka

Mediji smo v preteklih letih obširno poročali, kakšni so postopki za priključitev samooskrbne sončne elektrarne, katero dokumentacijo je treba vložiti in kako dolgo traja pridobitev soglasja za priključitev v omrežje, ki je temelj za postavitev naprave. Potem ko smo v letu 2022 lahko spremljali pravi bum na področju postavitve samooskrbnih sončnih elektrarn, je ta v začetku letošnjega leta nekoliko zamrl. O razlogih za to smo se pogovarjali s Primožem Tručlom, predsednikom Združenja slovenske fotovoltaike. "Povpraševanje se je malo umirilo iz dveh razlogov: prvi je, da je približno četrtina vlog zavrnjenih, in to nekaj ljudi odvrne, da bi sploh zaprosili za soglasje, ker ne želijo plačati zaman. Svetujem jim, naj vseeno poskusijo, da bodo vsaj vedeli, ali lahko postavijo elektrarno. Drugi vzrok za manjše povpraševanje je nižja cena elektrike, ki jo država zelo omejuje. V Sloveniji se premalo zavedamo, da imamo zaradi ukrepov vlade zelo nizke cene elektrike, ki ne odražajo realnega stanja na trgu z električno energijo. Sicer so se cene tudi na evropskih in svetovnih borzah nekoliko umirile, ampak še vedno so precej višje, kot jih plačujemo v Sloveniji, kjer je vlada sprejela ukrepe za zamejitev cen električne energije. Ker so cene zamejene, ljudje menijo, da se jim investicija v sončno elektrarno ne izplača. V resnici bi imeli brez teh ukrepov veliko višje mesečne stroške. Treba je gledati dolgoročno, ne se odločiti šele takrat, ko bo elektrika dražja. Država ne bo mogla večno zamejevati cen elektrike, in ko bodo te znova poskočile, bi bilo dobro že imeti lasten vir energije," je povedal Primož Tručl.

Rezerve je še veliko

Samooskrba pomeni, da sončna elektrarna proizvaja elektriko za uporabnika, distribucijsko omrežje pa deluje kot navidezni akumulator. Poletne viške elektrike lahko stanovalci stavbe porabijo pozimi. Konec leta se naredi poračun, zaračuna se morebitna večja poraba od proizvodnje. Če je proizvodnja enaka porabi, je prispevek za priključno moč, ki je odvisen od moči varovalke, edini strošek. Kakšne so sploh razmere pri samooskrbi z električno energijo pri nas? "Imamo skoraj 28.000 sončnih elektrarn v samooskrbi, od tega jih je bilo v letu 2022 zgrajenih približno 13.000," pravi Matjaž Valenčič, neodvisni energetski strokovnjak zavoda ZaEnSvet. Število priključenih elektrarn je po njegovih besedah občutno manjše od števila odobrenih soglasij za priključitev. Kritika, da distributerji ovirajo priključevanje sončnih elektrarn, je po njegovih besedah delno upravičena, saj so distributerji lani zavrnili skoraj 20 odstotkov prejetih vlog. "Distributerji ne morejo priključiti na omrežje vseh sončnih elektrarn v samooskrbi, vendar se trudijo. Pospešeno posodabljajo omrežja, odpravljajo birokratske ovire in z dinamično prilagojeno močjo dopuščajo priklope tudi tam, kjer to ni bilo dovoljeno. Možnosti je še veliko, vsaj do 50.000 sončnih elektrarn v samooskrbi," pojasnjuje Matjaž Valenčič.

Hranilniki trenutno niso ekonomsko upravičeni

Sončnih elektrarn je več vrst, razlaga Valenčič, od tipa je odvisno njeno delovanje: lahko je priključena na omrežje (omrežno obratovanje), ločena od omrežja (otočno obratovanje) ali omrežno/otočna (v otočnem obratovanju galvansko ločena od distribucijskega omrežja). "Omrežno/otočna sončna elektrarna ima vgrajen hranilnik električne energije, ki omogoča rabo shranjene elektrike," razlaga energetski strokovnjak. "Za sedanjo shemo samooskrbe, kjer dnevne viške elektrike lahko brezplačno uporabljate ponoči, poletne viške pa pozimi, hranilniki oziroma akumulatorji niso ekonomsko upravičeni. Akumulatorje svetujemo le tistim, ki želijo večjo zanesljivost obratovanja (omrežno/otočno obratovanje), ali tistim, ki bodo vstopili v novo shemo samooskrbe," dodaja Matjaž Valenčič.

Prenizko plačilo za uporabo omrežja

Novo shemo samooskrbe razlaga Primož Tručl takole: "Mesečne viške elektrike je možno prodajati, za vso prevzeto elektriko je treba plačati omrežnino, poletnih viškov ni možno prenašati v zimo, poračun je mesečni. Za marsikoga bo nova shema manj ugodna. Nova shema bo obvezna za vse, ki bodo pridobili soglasje po letu 2023, do takrat pa je možno vlagati zahtevke po obstoječi ali novi shemi." Čas za dejansko postavitev samooskrbne sončne elektrarne po stari shemi je še do konca leta 2024, če bo vloga za izdajo soglasja podana pravočasno, torej do 31. decembra letos. In zakaj je bila potrebna sprememba? Primož Tručl razlaga, da je Evropska komisija ta rok postavila že pred leti, vendar so ga države različno upoštevale. "Letno poračunavanje je po mnenju Evropske komisije treba ukiniti, ker posamezniki, ki lahko to možnost koristijo, plačujejo nesorazmerno majhen, torej premajhen delež stroškov za uporabo omrežja. Omrežje namreč intenzivno koristijo tako za oddajanje kot tudi za prejemanje energije, plačajo pa tega distribucijskim podjetjem, ki skrbijo za omrežje."

Shranjeno energijo porabimo, ko je najdražja

Prihodnost samooskrbe so torej sončne elektrarne z vgrajenimi hranilniki oziroma baterijami, ki pa v trenutni fazi razvoja še niso optimalna možnost. "Običajno lahko baterije v uporabi za zasebno hišo shranijo od 5 do 30 kilovatnih ur električne energije. Sončna elektrarna v lepem sončnem dnevu poleti proizvede od 80 do 90 kilovatnih ur energije. Če vzamete največjo baterijo z močjo 30 kilovatnih ur, jo elektrarna poleti napolni v treh urah. Električni grelnik, ki porabi 3 kilovate, pri polni moči delovanja baterijo izprazni v desetih urah. Baterije zato v tej fazi razvoja niso namenjene temu, da bi zagotavljale daljše obdobje delovanja hiše. Njihov namen je prestaviti konico: ko je veliko elektrike in je cena zelo nizka, okoli 12. ali 13. ure, se baterija napolni, uporabimo pa jo takrat, ko je cena najvišja, denimo ob 17. uri. Cena znotraj dneva namreč zelo niha zaradi vedno večje količine elektrike iz sončnih elektrarn," še razlaga Primož Tručl.