Slovenija si je samooskrbnost zadala za cilj nacionalne energetske strategije in to zapisala tudi v več dokumentov. Ambiciozni cilj, zapisan v lani sprejetem Nacionalnem energetskem in podnebnem načrtu, je osredotočen na leto 2050. Do takrat naj bi emisije toplogrednih plinov zmanjšali za kar 80 odstotkov glede na leto 1990. Predvideva se, da bi lahko do leta 2050 kar 44 odstotkov ali 900.000 Slovencev proizvajalo lastno električno energijo s pomočjo sonca in vetra. Postavitev samooskrbnih sončnih elektrarn torej izpolnjuje dve zahtevi hkrati: po čim večji samooskrbnosti prebivalcev in po kar največji možni uporabi obnovljivih virov energije.
Z njo razbremenite omrežje
Samooskrbne sončne elektrarne, ki so namenjene za lastne potrebe po električni energiji, so pomemben del energetskega trga, saj razbremenjujejo omrežje, ki je vedno bolj obremenjeno. Hkrati pa že danes zavzemajo pomemben delež obnovljivih virov. Že ime samooskrbna sončna elektrarna nam pove, da je naprava namenjena za proizvodnjo tolikšne količine elektrike, kot je gospodinjstvo samo porabi. V osnovi je zato smiselno postaviti sončno elektrarno, ki bo predvidoma proizvedla toliko elektrike, kot je gospodinjstvo v povprečju potrebuje na letni ravni. Pri tem se upošteva tudi podatek, ali gospodinjstvo v bližnji prihodnosti predvideva povečano porabo - na primer za toplotno črpalko, električni avto in podobno.
Za koga je smiselna
"Samooskrba z električno energijo iz sončne elektrarne je smiselna za vsa gospodinjstva in male poslovne uporabnike, ki imajo primerno streho," razlagajo v podjetju Energija plus. Optimalni izkoristek dosežemo, če je streha obrnjena proti jugu, jugozahodu ali jugovzhodu, njen naklon pa je med 20 in 40 stopinjami. "Ti pogoji zagotavljajo preprosto namestitev, optimalno delovanje, največji izkoristek in rentabilnost sončne elektrarne," dodajajo v Energiji plus. Kot rečeno, se velikost sončne elektrarne prilagodi letni porabi in priključni moči kupca, da zagotavlja pokritje 100 odstotkov letne porabe. V letu 2020 je bil sprejet tudi odlok, ki omogoča postavitev skupnostne samooskrbne sončne elektrarne, kar pomeni, da so za samooskrbo primerne tudi večstanovanjske zgradbe in skupnosti. "Investicija v sončno elektrarno se najbolj izplača, če za elektriko mesečno plačujete 100 evrov ali več," meni Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju Sonce energija, d.o.o. Višji je strošek elektrike, hitreje se povrne investicija, še doda sogovornik. Pri standardni samooskrbni sončni elektrarni za gospodinjstvo z močjo 11 kW se investicija tako predvidoma povrne v povprečju v osmih letih. Pri večjih samooskrbnih elektrarnah za kmetije ali podjetja pa se povrne še prej, v povprečju prej kot v sedmih letih, navaja Škoflek.
Konkretno nižji stroški
Z lastno sončno elektrarno za samooskrbo si torej zagotovimo proizvodnjo energije za lastne porabe. "To pomeni, da nam - ob ustreznem načrtovanju in dimenzioniranju velikosti naprave - po izgradnji elektrarne ni treba plačevati stroškov, povezanih s porabo električne energije (kWh), z mesečnim računom za elektriko plačujemo samo še strošek obračunske moči in prispevek OVE + SPTE, ki sta vezana na priključno moč električnega priključka," razlagajo v podjetju GEN-I. Pri povprečnem gospodinjskem odjemalcu ta strošek po njihovih izračunih znaša približno 14 evrov mesečno. V podjetju GEN-I pa tudi pojasnjujejo, kako se obračunava proizvedena električna energija. "Samooskrbna elektrarna uporablja distribucijsko omrežje kot neke vrste shranjevalnik energije, prek katerega se uravnavajo viški in manki - ko sončna elektrarna proizvaja več energije, kot je porabimo, viške oddaja v omrežje, ko elektrarna ne proizvaja dovolj energije (v obdobjih nizke osončenosti), pa prejmete električno energijo iz omrežja. Pri obračunu električne energije ter omrežnine, prispevkov in drugih dajatev, ki se obračunavajo na količino prevzete električne energije, se upošteva količina električne energije (v kWh), ki pomeni razliko med prevzeto in oddano električno energijo (v kWh) ob koncu obračunskega obdobja, tj. konec koledarskega leta. Zato je načrtovanje velikosti elektrarne, ki bo čim bolj natančno ustrezala energetskim potrebam posameznika, ključno," opozarjajo v podjetju GEN-I.
S subvencijo je cena elektrarne še ugodnejša
Strošek samooskrbne elektrarne lahko uporabniki - gospodinjstva in tudi poslovni odjemalci - dodatno znižajo s pomočjo subvencij, ki jih ponuja Eko sklad, še pojasnjuje Jernej Škoflek iz podjetja Sonce energija. "Za celoten strošek elektrarne pa lahko pridobijo tudi ugoden kredit. Subvencija znaša 180 evrov na kilovat moči, kar pomeni, da se lahko cena sončne elektrarne zmanjša za okoli 15, pa tudi do 20 odstotkov," razlaga Škoflek. V podjetju GEN-I pa dodajo, da so sončne elektrarne z razvojem fotovoltaične tehnologije postale kakovostnejše in zanesljivejše. "Pričakovana uporabna doba sončne elektrarne je 30 let. Z njo torej zagotovite trajnostni vir svoje električne energije sebi in svojim otrokom," menijo v GEN-I. Tolikšno življenjsko dobo elektrarne dosežemo v prvi vrsti s primernim vzdrževanjem, zlasti z rednimi letnimi pregledi. "Istočasno pa lahko od daleč z naprednimi aplikacijami sproti spremljamo njeno delovanje. Tako lahko ob morebitnih napakah v delovanju tudi takoj odreagiramo. Večina napak se da rešiti na daljavo, v redkih primerih pa napravo tudi fizično pregledamo," pojasnjuje Jernej Škoflek.
Nujna redno vzdrževanje in čiščenje
K rednemu vzdrževanju sodi tudi redno čiščenje sončne elektrarne, svetuje Primož Tručl iz podjetja Enerson. A četudi se morda zdi, da lahko sončne elektrarne čisti kdorkoli, to še zdaleč ne drži, opozarja sogovornik. "Za čiščenje sončnih elektrarn je potrebno znanje in vedenje o samih elektrarnah, načinu delovanja kakor tudi o varnosti pri delu. Zaradi navedenega je pomembno, da čistijo sončne elektrarne za te namene posebej izšolani ljudje, ki se čiščenja lotevajo sistematično, profesionalno. Paziti je treba na številne stvari, pri čemer bi, poleg varnosti pri delu, posebej izpostavil naslednje:
• namenske ščetke za čiščenje modulov, saj lahko drugačne uničujejo steklo na modulih in povzročajo praske,
• uporaba osmozne vode, tj. vode, očiščene vseh primesi, ki puščajo sledove na modulih,
• uporaba preostale namenske opreme, na primer teleskopskih palic, ki lahko sežejo do 15 metrov, saj po modulih ni dovoljeno hoditi, ker jih lahko pri tem poškodujemo.
Strokovno usposobljeni čistilci sončnih elektrarn module ne le čistijo, ampak so pri svojem delu pozorni tudi na napake in nepravilnosti, ki jih je mogoče pri tem opaziti, kakršne so počeni moduli, zrahljane sponke, slabo pritrjeni kabli, od glodavcev ali ptičev poškodovani kabli in podobno," našteva Tručl. Moduli se po njegovih besedah umažejo zaradi različnih drobnih delcev v zraku, kot so prah oziroma smog, saje, cvetni prah, pesek, pa tudi zaradi ptičjih iztrebkov. "Količina umazanije na modulih je odvisna od mikrolokacije in njene okolice (bližina proizvodnje, živalskih farm, kurišč različnih vrst). Ali so moduli čisti ali umazani, ni mogoče ugotoviti od daleč, ampak je treba vzeti bombažno krpo, ki jo predhodno navlažimo. Najbolje je, da vzamemo krpo bele barve in z njo potegnemo po površini modula. Če na krpi ostanejo sledi umazanije, potem vemo, da moduli niso čisti," razlaga Primož Tručl.
Katero dokumentacijo potrebujete
Ničesar pa še nismo povedali o konkretnih pripravah na postavitev samooskrbne sončne elektrarne. Investitorji, ki razmišljajo o postavitvi, se morajo najprej seznaniti, katero projektno dokumentacijo potrebujejo za to. "Priprava dokumentacije je sestavljena iz soglasja za priključitev elektrarne in vloge za nepovratna sredstva oziroma financiranje preko Eko sklada," našteva Igor Kozlar iz podjetja Enertec. "Pri nekaterih elektrodistribucijah se pri izdaji soglasij pojavlja ozko grlo, tako da morajo investitorji računati, da lahko postopek traja tudi dva do tri mesece. Tudi izplačilo nepovratnih sredstev pri Eko skladu lahko traja šest mesecev ali več," pojasnjuje sogovornik. Najpomembnejši dokument, ki ga morajo pridobiti investitorji, je po Kozlarjevih besedah vsekakor soglasje za priključitev elektrarne, saj brez tega praktično ni možno priključiti elektrarne na omrežje. "Tukaj naj bodo investitorji pozorni, da niso zavedeni in podpisujejo pooblastila pod pretvezo, da lahko pridejo prej na vrsto," opozarja sogovornik. Kaj pa se zgodi, ko je soglasje pridobljeno in vsa druga dokumentacija pripravljena? "Pred podpisom pogodbe z izvajalcem pride na lokacijo strokovnjak in skupaj z investitorjem poišče idealno rešitev. Pri tem upošteva želje o razporeditvi modulov, arhitekturni integraciji panelov, razjasni morebitne dvome in poda vsa druga potrebna pojasnila," razlaga Igor Kozlar.
Postavitev in priključitev
Sledita torej le še fizična postavitev in priključitev naprave. Sončna elektrarna za samooskrbo se praviloma namesti na streho objekta, možno pa jo je postaviti tudi na streho gospodarskega objekta v lasti investitorja, na streho garaže ali nadstrešek za avtomobile. "Pri izgradnji elektrarne se morajo namestiti določene komponente, med katerimi je glavna fotonapetostni modul. Elektrarno je treba prilagoditi potrebam vsakega posameznega investitorja in objektu, na katerem bo nameščena. Pravilno dimenzioniranje, strokovna montaža in seveda izbira kakovostnih komponent bodo omogočali pričakovano in brezhibno proizvodnjo električne energije dolgo vrsto let," sklenejo v podjetju GEN-I.
