Veter proti soncu: Vetrna elektrarna dražja za najmanj 1,7-krat

Med glavnimi razlogi za tako nizek energetski potencial izrabe vetrne energije spadajo težave pri umeščanju v prostor, nasprotovanje interesnih skupin in pri manjših elektrarnah še visoka cena gradnje, ocenjuje Niko Natek iz Zavoda Energetska agencija za Savinjsko, Šaleško in Koroško (Zavod KSSENA). Najbolj smotrna je tako izraba vetrne energije v sklopu večjih projektov - vetrnih polj z uporabo osnovnih platform vetrnih turbin z nazivno močjo nad 500 kW, je izpostavil na nedavnem spletnem seminarju na temo obnovljivih virov energije (OVE) v organizaciji Borzena. Po povzetku dogodka na trajnostnaenergija.si je beseda na srečanju tekla tudi o sončnih elektrarnah in malih hidroelektrarnah.

Z OVE v korak s časom

"Obnovljivi viri so sedanjost in prihodnost, zato moramo v korak s časom," je ocenil Nejc Jurko z Zavoda KSSENA. Trenutno veljata dve uredbi, ki urejata področje OVE v Sloveniji: uredba o manjših napravah za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije (OVE) ali soproizvodnjo z visokim izkoristkom (SPTE) z nazivno električno močjo do vključno 1 MW in uredba o samooskrbi z električno energijo iz OVE, pri čemer priključna moč naprave za samooskrbo (v kW) ne sme preseči 0,8-kratnika priključne moči odjema merilnega mesta, je pojasnil Jurko.

Zaradi ugodnejših finančnih pogojev je danes v primerjavi z nekoč več postavitev manjših sončnih elektrarn. Inštalirana moč sončnih elektrarn je bila julija 2020 skupaj 313 MW (število naprav 8030), od tega je v sektorju samooskrbe inštalirana skupna moč 51,340 MW (4631 naprav). "To pomeni, da je ideja o samooskrbi padla na plodna tla," je poudaril Jurko. Večje elektrarne so bile priključene predvsem med letoma 2010 in 2013, ko je imela Slovenija visoke podpore za energijo, proizvedeno iz sonca. Cene sončnih elektrarn na inštaliran kilovat priključne moči se danes sicer gibljejo med 1500 in 2000 evri.

Za samooskrbo lahko izkoristimo tudi proizvodnjo električne energije iz (male) hidroelektrarne, pri čemer je najbolj enostavna namestitev v bližini objekta. V vseh ostalih primerih potrebujemo gradbeno dovoljenje in druga soglasja. "Medtem ko je postopek za namestitev sončnih elektrarn relativno enostaven, je postopek za izgradnjo male hidroelektrarne nekoliko bolj zapleten," je sklenil Jurko. V Sloveniji štejemo za male hidroelektrarne tiste, ki imajo moč do 10 MW, mini elektrarne so tiste z inštalirano močjo med 100 kW in 1 MW, k mikroelektrarnam pa sodijo elektrarne z močjo do 100 kW.

Relativno drago izkoriščanje vetra

Iz analize o možnostih izrabe vetrne energije z vidika mikroproizvodnje, ki jo je za potrebe družbe Borzen oktobra letos izdelal Zavod KSSENA, je razvidno, da so najbolj primerne lokacije za postavitev vetrnih elektrarn na jugozahodu države, kjer dosegajo povprečne letne hitrosti vetra 4 do 6 metrov na sekundo, pa tudi na območju okoli Skute v Kamniško-Savinjskih Alpah, vzhodnem delu Pohorja in pasu v Triglavskem narodnem parku med Podgorjem na jugu in Špikom na severu. Iz analize je razvidno, da elektrarna pri vetru pet metrov na sekundo deluje na približno osmih odstotkih svoje nazivne moči. Maksimalna učinkovitost glede na razpoložljiv vetrni potencial je okoli 59 odstotkov. Kapaciteta za izkoriščanje vetrne energije za velike vetrne turbine v Sloveniji pa se giblje med 330 in 480 MW, je navedel Natek. Osnovni kapitalski stroški za vetrno turbino podjetja Enair s tremi kilovati nazivne moči in osnovno nosilno konstrukcijo so po izračunih Zavoda KSSENA ca. 15.700 evrov z DDV-jem. Povprečna cena referenčnih kapitalskih stroškov na kilovat vgrajene nazivne moči je glede na analizo 4700 evrov, kar je na zgornji meji evidentiranih referenčnih vrednosti. V tem izračunu ni bila upoštevana cena najdražjih vetrnih turbin, je pojasnil Natek. "Vetrna elektrarna je minimalno 1,7-krat dražja v primerjavi s fotovoltaiko. Upada cen, kot smo jim bili priča za fotonapetostne module, pri manjših vetrnih elektrarnah ni bilo."

Še premalo izkušenj

Zakonodaja omogoča izgradnjo vetrnih elektrarn tudi za samooskrbo z določenimi poenostavitvami ob upoštevanju specifičnih dodatnih omejitev. "Tako se vetrna elektrarna do 50 kW obravnava kot manjša proizvodna naprava, ki se dodaja v funkcionalno celoto obstoječega objekta, za kar ne potrebujemo gradbenega dovoljenja. A to le v primeru, če zadostimo dodatnim zahtevam. Med njimi sta tudi izdelava statične presoje in strokovna ocena požarne varnosti. Pomembna omejitev, ki jo narekuje uredba, je tudi maksimalna višina, ki jo lahko doseže naprava. Pri montaži ob objekt je predpisana maksimalna višina deset metrov. Če se montira na streho objekta, naprava ne sme presegati polovico višine objekta," je povedal Natek. V Sloveniji se po njegovih navedbah še vedno soočamo s pomanjkanjem izkušenj na področju umeščanja vetrnih elektrarn na lokalnem nivoju, nedorečenostjo postopkov oziroma večletno časovnico za pripravo občinskega prostorskega načrta (OPN).

In vprašljiv potencial

V vseh obravnavanih primerih na petih različnih lokacijah v Sloveniji, od urbanega okolja do gorskega sveta, so vetrne elektrarne ob danih pogojih zelo redko obratovale v rangu nazivnih moči. Vetrni potencial je bil tako ocenjen kot nezadosten za izrabo v kontekstu mikroproizvodnje, razen specifičnih primerov (otočno obratovanje za samooskrbo odjemalca v gorskem svetu), je pokazala analiza Zavoda KSSENA. V večini primerov je bila realizirana proizvodnja električne energije v območju med 2 in 7 MWh na letnem nivoju, kar je vsekakor preskromen rezultat glede na kapitalske stroške, je poudaril Natek. Najnižja investicija v vetrno elektrarno je znašala 13.631,36 evra. Najnižja cena kapitalskih stroškov na enoto je bila pričakovano dokumentirana za najmočnejše vetrne elektrarne (Aeolos-V, 10 kW, 3.206 EUR/kW). Najvišje cene vetrnih elektrarn so pri tem ponudili premijski proizvajalci iz Azije (V-AIR, HiVAWT), v vseh primerih za izvedbe z vertikalno osjo (več kot 6000 EUR/kW).

Ob boljših vetrovnih razmerah (pri povprečni letni hitrosti vetra več kot 7 m/s) bi bila investicija v tovrstno vetrno elektrarno zelo zanimiva, je pridal Natek.