Sanja Verovnik
Sistemi prezračevanih fasad se vse bolj uveljavljajo tako pri sanacijah obstoječih objektov kot pri novogradnjah. Primernost tovrstnih fasad je po besedah Juraja Perčića iz podjetja Fermacell utemeljena z bistveno izboljšano energetsko učinkovitostjo stavbe in posledično povečanim bivalnim ugodjem. Enostavnost vzdrževanja, nizki stroški in vzdržljivost so le nekatere od prednosti sistemov prezračevanih fasad. Prednost pa so, kot zagotavlja Kristina Bavcon iz podjetja Eternit, zagotovo tudi obstojnost, večja kakovost in predvsem učinkovitost takšne fasade. Prezračevane fasade zgradbo zelo dobro ščitijo pred poletnim pregrevanjem. "Ne smemo pozabiti tudi na mehansko odpornost in majhno težo, dobro zvočno izolacijo in enostavne nadaljnje oziroma kasnejše posege v konstrukcijo za primere razvoda inštalacij pod zaključno fasadno oblogo," še poudari Bavconova. Poleg tega fleksibilnost nekaterih uporabljenih materialov omogoča izdelavo oblikovalsko naprednih in privlačnih struktur, ne da bi bila s tem ogrožena konstrukcijska stabilnost stavbe ali njena energetska učinkovitost, razlaga Perčić.
Sestava prezračevane fasade
Prezračevane fasade so sestavljene iz več plasti in delov, ki se med seboj razlikujejo, saj vsak izpolnjuje določeno funkcijo, razlagajo v podjetju Fermacell. Plasti si sledijo tako:
• Sidra. Niz distančnikov, ki se jih pritrdi na zunanjo steno stavbe in skrbijo za konstrukcijsko stabilnost fasade. Opcijsko se jim lahko doda izolacijske podložke, ki preprečujejo nastajanje toplotnih mostov. Na distančnike se pritrdi profile oziroma nosilno konstrukcijo zunanjega sloja fasade. Ta je odvisna od izbranega materiala zunanjega sloja.
• Izolacijski sloj. V prezračevanih fasadnih sistemih se izolacijski sloj ne uporablja vedno, če pa ga dodamo, znatno izboljša toplotno in zvočno izolacijo stavbe. Ker izolacijski sloj pokrije celotno fasado, prispeva k izboljšanju celotnega stavbnega ovoja, saj ščiti območja, ki so najbolj občutljiva za puščanje toplote, kot so okna, tla ... Na trgu je veliko materialov, ki se uporabljajo za toplotno izolacijo. Pri prezračevanih fasadah se najpogosteje uporablja mineralno volno.
• Fasadna obloga. Naloga zaključnega sloja fasade je fizično ločevanje notranjega in zunanjega okolja stavbe. Izdelan je lahko iz različnih materialov in prav izbira materiala za zaključni sloj pogojuje učinek dimnika oziroma kakovost prezračevanja fasade. Fasadna obloga je sestavljena iz plošč, ki se ne stikajo popolnoma, kar omogoča pretok zraka in preprečuje težave ob širjenju ter tako prispeva k podaljšanju uporabne dobe fasade. Pri obnovi obstoječe zgradbe prezračevana fasada ščiti originalno fasado, pri novogradnji pa nosilno zunanjo steno objekta pred vdorom vlage in kondenzacijo.
Potrebna izjemno natančna izvedba izolacije
Prezračevane fasade se od običajnih kontaktnih fasad razlikujejo po tem, da imajo med toplotno izolacijo in zaključnim fasadnim slojem še prezračevan zračni prostor, namenjen odvajanju vlage, ki pozimi prehaja iz objekta v okolico, pojasni Kristina Bavcon. Če izvzamemo izvedbo toplotne izolacije, izvedba prezračevane fasade ne povzroča posebnih gradbenih zapletov in nima posebnih tehničnih omejitev, nadaljuje Bavconova. Je pa treba upoštevati velikost fasadnih plošč oziroma maksimalen odmik od nosilne stene. Kot nadaljuje sogovornica, je lahko podkonstrukcija, na katero se pritrjujejo fasadne plošče, lesena ali kovinska. Največja "težava" prezračevanih fasad pa je v tem, opozori Bavconova, da zahtevajo izredno natančno izvedbo toplotne izolacije objekta. Če toplotna izolacija ni dovolj skrbno vgrajena, to pozimi omogoča vdiranje hladnega zraka skozi špranje pod toplotno izolacijo in naprej v objekt, razloži. Pri prezračevanih fasadah se za toplotno izolacijo uporabljajo izključno materiali, ki ne vpijajo vlage in so paropropustni. To sta predvsem kamena in steklena volna, ki sta tudi negorljivi ter se enostavno vgrajujeta in dobro prilagajata podlagi, ki običajno ni povsem ravna in gladka.
Sloj, ki ga vidimo
Zaključni sloji prezračevane fasade so po besedah Kristine Bavcon lahko izdelani iz najrazličnejših materialov: "Eden izmed njih je zagotovo vlaknocement oziroma vlaknocementne fasadne plošče, ki se v Sloveniji kot prezračevani sistem uporabljajo že vrsto let." Ekstrudirani polistiren in ekspandirani polistiren se pri prezračevanih fasadah uporabljata zelo redko, prav tako tudi penjeno steklo, poliuretan in drugi podobni materiali. Pri gotovih hišah, pri katerih je nosilna konstrukcija lesena, se v novejšem času vse pogosteje uporabljajo tudi izolacijski materiali naravnega izvora - denimo celulozni kosmiči, ki se običajno vpihujejo v prazen prostor med dvema opažema, in izolacijske plošče iz lesnih vlaken.
Materiali fasadne obloge pri prezračevanih fasadah
Naraščajoča priljubljenost prezračevane fasade je povzročila, da so se na trgu pojavile različne rešitve zunanjih slojev, od kompozitov do lesa in keramike ter vlaknocementnih plošč. Poglejmo podrobneje, katere so po mnenju podjetja Fermacell odlike posameznih materialov.
Aluminij
Aluminijasta kompozitna plošča je sestavljena iz dveh aluminijastih plošč in notranjega jedra iz termoplastičnih in mineralnih snovi. Ima odlične mehanske lastnosti, ki zagotavljajo trajnost in enostavnost vzdrževanja. Lastnosti aluminija vključujejo: stabilnost, ki omogoča velike dimenzije plošč brez deformacij, hitro in enostavno namestitev, trajnost in odpornost proti koroziji in obrabi, lahkotnost, zahvaljujoč nizki gostoti aluminija.
Les
Lesene plošče za prezračevane fasade so sestavljene iz laminirane plošče z jedrom iz stisnjenih in obdelanih vlaken ter zunanjega sloja iz naravnega furnirja lesa. Plošča je obdelana s prevleko, ki jo ščiti pred UV-sevanjem in drugimi atmosferskimi dejavniki ter varuje pred ognjem.
Inoks
Nerjavno jeklo je eden pogostejših materialov pri prezračevanih fasadah. Njegova odpornost proti koroziji, izolacijske zmogljivosti in majhne zahteve po vzdrževanju so nekatere od prednosti, ki jih ponuja. Poleg tega njegova fleksibilnost omogoča gradnjo tudi ukrivljenih struktur. Velika pomanjkljivost materiala je nedvomno njegova visoka cena.
Kamen
Uporaba naravnega kamna za prezračevane fasade je precej priljubljena, pogosta je predvsem pri obnovi obstoječih objektov. Je nevnetljiv in toplotnoizolacijski material, tudi zelo trpežen in ima prijeten estetski učinek.
Keramika
Keramični zaključni fasadni sloj je eden najbolj priljubljenih in uporabljenih. Je material, ki ga je ob poškodbi enostavno zamenjati, je odličen zvočni izolator in zahteva malo vzdrževanja.
Široka uporaba in nič kaj zahtevnejše vzdrževanje
Prezračevane fasade so primerne za vse vrste objektov, je prepričana Bavconova. Še posebno pa za objekte, pri katerih je zračna vlaga v notranjosti zelo velika. To so različni industrijski objekti, šole, vrtci, pa tudi kompleksi, v sklopu katerih se nahaja bazen. Prav tako Bavconova tovrstne fasade priporoča za stavbe, katerih fasade so zelo izpostavljene padavinam. So pa prezračevane fasade neprimerna izbira za stavbe, ki nimajo urejene ustrezne toplotne izolacije. In kako je z vzdrževanjem? Sogovornica iz podjetja Eternit pojasni, da vzdrževanje tovrstnih fasad ni bistveno zahtevnejše od vzdrževanja kontaktnih. "V nasprotju s kontaktnimi fasadami, pri katerih moramo običajno vzdrževati in obnavljati samo zaključni sloj, moramo pri starejših prezračevanih fasadah vzdrževati in obnavljati tako fasadno oblogo kot sidra oziroma nosilno podkonstrukcijo," sklene Bavconova.
