Jasna Marin
Rastline, ki jih gojimo doma, najbolje uspevajo v razmerah, ki so kar se da podobne tistim v njihovem naravnem okolju, vendar takšnih razmer ni vedno lahko posnemati. Ko so v 18. stoletju v Evropo pripeljali prve tropske orhideje, so angleški gojitelji poskušali ustvariti vroče in vlažno okolje za rast rastlin: rože so postavili v ogrevane rastlinjake, zgrajene iz obarvanega stekla, vanje pa postavili peči na premog (brez ventilacije!), dim pa se je valil skozi vroče opečnate cevi, ki so jih polivali z vodo, da bi tako ustvarili vlažno okolje za rast rastlin. Kaj je sledilo? Polomija. Anglijo so takrat razglasili za pokopališče tropskih orhidej. Neuspeh je gojitelje spodbudil k nadaljnjemu preučevanju in postopoma vse uspešnejšemu gojenju zahtevnih tropskih lepotic. Do danes je žlahtniteljem uspelo ustvariti številne manj zahtevne križance, ki brez velikega napora uspevajo tudi pri nas.
Tri skupine orhidej
Po načinu življenja razvrščamo orhideje med talne, litofitne in epifitne rastline.
- Talne orhideje imajo manjše cvetove in jih najdemo tudi v Sloveniji. Pri nas najpogosteje naletimo na rod kukavic, posebno mesto med slovenskimi orhidejami pa ima kamniška murka (Nigritella lithopolitanica), ki je endemična vrsta, kar pomeni, da raste samo na določenem področju, in sicer na Krvavcu.
Da bodo ponovno zacvetele
Kakšno oskrbo potrebujejo orhideje, ko nastopi pomlad? Tomaž Jevšnik in podjetja Ocean Orchids v Dobrovniku pojasnjuje: “Spomladi je dan daljši, kar pomeni, da bodo falenopsisi bolje rasli in zato potrebujejo pogostejše zalivanje in gnojenje. Zalivamo jih povprečno na deset dni, ko korenine v lončku spremenijo barvo iz zelene v srebrno. Vsako drugo zalivanje je lahko gnojenje, pri tem dodamo vodi gnojilo, ampak samo četrt količine, ki je navedena na embalaži gnojila. Rastline pred opoldanskim soncem zaščitimo, ker jim lahko ožge liste.” Kako pa orhideje po cvetenju pripravimo k ponovnemu cvetenju? “Ko odcvetijo, starega cvetnega stebla ne odrežemo, saj lahko ponovno zacveti iz njega. Za rast svežega cvetnega stebla pa mora zrasti nov list, kar se po navadi zgodi preko pomladi in poletja. Jeseni pa padec temperatur v naših stanovanjih spodbudi rast cvetnega stebla, če je seveda zrasel nov list in ima rastlina tako dovolj energije za tvorbo cvetnega stebla in popkov,” še razkriva Jevšnik.
S katero začeti?
Kdor nima izkušenj z orhidejami, a jih zaradi lepote cvetov želi imeti doma, naj začne z orhidejami iz rodu falenopsis (Phalaenopsis), saj so najpreprostejše za vzgojo v stanovanju. Falenopsisu najbolj ustreza vzhodna lega in redno, vendar ne prepogosto zalivanje, voda v lončku ne sme zastajati. Če želimo, da nam falenopsis kasneje znova zacveti, je rastlino najbolje kakšen mesec po koncu cvetenja presaditi v nov, za eno do dve velikosti večji lonček. Pri tem ne smemo uporabiti običajne zemlje, temveč specialni substrat, v kakršnem že raste orhideja. Za epifitne orhideje, med katere spadajo falenopsisi, uporabimo substrat, ki vsebuje lubje, vlaknate materiale in šotne mahove. Vsaka rastlina, pa naj bo še tako zdrava, ob presajanju doživi šok, zato zmeraj potrebuje nekaj časa, da se privadi na nove razmere. Prvo dejanje, ki sledi presajanju in bo rastlini pomagalo, da si nekoliko opomore, je zalivanje. Presajeno rastlino zalijmo z vodo, ki ne sme biti prehladna. Odvečno vodo, ki steče v okrasni lonček, čez deset minut odlijemo in rastlino izpostavimo jutranjemu soncu, ki je ob rednem zmernem zalivanju in zelo skopem gnojenju – najbolje je uporabiti založno gnojilo oziroma pelete, ki postopoma več mesecev dovajajo gnojilo v substrat – spodbudilo tvorbo novih cvetov. Večina ljubiteljev, ki ima uspehe s falenopsisi, prej ko slej poskusi še s kakšno drugo, bolj težavno vrsto orhidej, tako da se prvotno navdušenje kmalu lahko prelevi v strastno ljubiteljstvo.
