Jasna Marin
V mesecu, ki je pred nami, v ospredje dogajanja prihaja zemlja. S hvaležnostjo do pridelkov, s katerimi nas je obdarila čez poletje, se ji priklonimo in prazne grede do pomladi pokrijmo z zastirko bodisi iz komposta, praproti, nabrane v gozdu, bodisi jesenskega listja, ki je odpadlo z drevja v gozdu ali na domačem vrtu. V vsakem primeru mora biti listje, s katerim bomo zastirali vrt, zdravo in brez škodljivcev. Debelina zastirke naj bo približno dva do štiri centimetre. Takšna preproga iz organskih odpadkov bo, podobna kot v naravi, kjer drevesa nasujejo listje na tla in se na poljih listje rastlin upogne k tlom, pod seboj ohranjala življenje mikroorganizmov v tleh še dolgo živahno.
Nekaj pobiramo sproti, drugo spravimo v klet
Na nekaterih gredah je še dalje veliko zelenjave, ki jo sproti pobiramo: endivija, radič, komarček, kolerabica, kitajsko zelje, brokoli, zelje, bučke in buče. Gredice, na katerih rastejo zimske solate in druga zelenjava, kot so brokoli, črni koren, brstični ohrovt in listnato zelje, zrahljamo z ročnim kultivatorjem s tremi roglji in odstranimo plevel ter tla pokrijemo z zastirko iz posušenega travnega odkosa. Pazimo, da zastirke ne nasujemo preveč na debelo. Ko preti prvi mraz, z gred izkopljimo rdečo peso in zeleno ter ju odnesimo v klet. Tam ju zasujmo z mivko.
Korenček lahko vse do novembra pobiramo neposredno z vrta in ga šele naslednji mesec spravimo v zaboje z mivko in odnesemo v klet. Lahko pa nekaj korenčka na vrtu pred pozebo zaščitimo s slamo in ga izkopljemo zelo zgodaj spomladi. Na vrtu čez zimo ostanejo motovilec, blitva, por, radič, razni ohrovti, ki postanejo slastnejši po mrazu. Pogoj, da vrtnine ostanejo zdrave in manj občutljive za mraz, je, da rastejo na dobro odcednih tleh.
Sajenje zimske solate, čebule in česna
Še vedno je čas tudi za sajenje: do sredine oktobra lahko posadimo zimsko glavnato solato. Če septembra še niste sejali motovilca, ga še vedno lahko sejete. Pridelek bo primeren za pobiranje spomladi.Oktobra sadimo tudi čebulo. Pri izbiri gredice upoštevamo pravilo, da so metuljnice, por, šalotka, drobnjak, česen in poletna čebula neprimerne predkulture.
Konec oktobra lahko sadimo ozimne in jare sorte česna.
Gnitje zaradi padavin
Kjer je bilo veliko padavin, bo ponekod treba letos hitreje porabiti krompir, še zlasti, če opazite, da je zaradi napada krompirjeve plesni začel gniti. Podobna nevarnost preti čebuli, ki pri kateri to sezono že opažamo nagnite plasti v notranjosti, ki jih je treba pred uporabo odstraniti. Težave z gnitjem vrtnin se pojavljajo tudi pri radiču, na endiviji pa se pojavlja pegavost, ki jo gre pripisati vlažnemu vremenu. Če ste imeli na vrtu poplavo zaradi dežja, je koristno vedeti, da se lahko po poplavah v tleh zniža delež organske snovi in humusa, zato je treba že jeseni poskrbeti za gnojenje z organskimi gnojili. Tla, ki so bila poplavljena, lahko jeseni pognojite s hlevskim ali konjskim gnojem, kupljena organska gnojila in kompost pa dodajte v spomladanskem času. Do sredine oktobra je čas za setev ozimnih žit, ki jih spomladi (marca) vdelate v tla in tako povečate delež organske snovi v tleh.
Sajenje na sadnem vrtu
Ko drevju odpade listje, nastopi čas za sajenje sadnega drevja. Sadimo lahko jablane, hruške, slive, češnje in jagodičevje. V sadilne jame nasujemo kompost, potem vanje vstavimo korenine in jih zasujemo z zrahljano zemljo, ki smo ji primešali kompost. Potlačimo prst, jo zalijemo in prekrijemo z zastirko. Robidam jeseni porežemo stare poganjke, letošnje veje pa pritrdimo na žičnato oporo. Tla okrog robid in drugega jagodičevja zastremo z zastirko iz organskega materiala. Oktobra je čas za spravilo kivijev. Z vej jih potrgamo s čašo vred, jih zložimo v zaboje in spravimo v hladen prostor. Ko jih želimo jesti, nekaj sadežev dva ali tri dni prej prinesimo v stanovanje, da se zmehčajo. V sadovnjaku in na vrtu je koristno, da v mirnih kotičkih pustimo kakšen kup vej, kjer bodo lahko prezimovali ježi in druge vrtne koristne živali.
Zeliščni vrt
Lovor, rožmarin in druge začimbnice, občutljive za mraz, v posodah prestavimo v svetel prezimni prostor ali pa jih pred nizkimi temperaturami zunaj dobro zaščitimo z listjem in ovijemo z mrežico. Če imamo težave s prezimljanjem rožmarina, preverimo, ali smo mu zagotovili dovolj odcedna tla in mu res poiskali najtoplejši kotiček na vrtu. Pomagamo mu lahko tudi z zimsko zaščito s pokrivanjem, npr. s smrekovimi vejami. Imamo pa tudi proti mrazu bolj odporne sorte, ki pogosteje preživijo zimo tudi brez dodatne zaščite. V Sloveniji sta se dobro izkazali predvsem sorti 'Blue Winter' in 'Arp'. Odpornejša zelišča, ki rastejo na zeliščnem vrtu, lahko delimo in jih presadimo na nova rastišča. Prav tako je zdaj primeren čas za presajanje peteršilja in drobnjaka v lončke. Zelišča v lončkih še nekaj časa pustimo zunaj in jih tik pred zimo postavimo na okensko polico v kuhinji.
Zeliščem, ki priraščajo na nadzemnih delih, kot so timijan, materina dušica ali abraščica, lahko delno porežemo nadzemne dele. Polgrmov, kot sta sivka in žajbelj, ne obrezujemo jeseni, temveč spomladi.
