Sanja Verovnik
V Sloveniji je trend ravnih streh zelo prisoten in vse bolj priljubljen ne le pri gradnji stanovanjskih blokov in industrijskih objektov, ampak tudi individualnih hiš. Odgovor na to, zakaj so ravne strehe vedno bolj zanimive in privlačne v sodobni gradnji, pozna Tomo Žnidaršič iz podjetja Bauder. "Gotovo k vse večji priljubljenosti omenjene strehe prispeva njen videz, ki je kot nalašč za sodobno gradnjo, hkrati pa omogoča številne možnosti ureditve na njej, torej na prostem, in tudi pod njo, v bivalnih prostorih," še doda strokovnjak za strehe. Ali se bomo odločili za ravno streho in zakaj zanjo, je po besedah sogovornika odvisno predvsem od naše predstave, kakšna naj bo videti hiša, v kateri bomo živeli, ali jo bo pokrila klasična dvokapnica ali moderna ravna streha. Kot pravi Žnidaršič, se s tem vprašanjem večina graditeljev sreča že ob obisku arhitekta, ta pa ponudi tudi odgovor, h kakšnemu videzu hiše, tudi glede na lokacijo, kjer bo stala, bi se določen tip kritine najbolje podal. Naslednji vidik, ki prispeva k temu, kakšno streho bo imela hiša, je, kot nadaljuje sogovornik, povezan tudi s tem, kako želimo izrabiti prostore pod streho in kakšna oblika strehe bi najbolje vplivala na naše bivalno ugodje. "Mansarda ima poševnine, strešna okna, medtem ko imamo v moderni hiši z ravno streho občutek, kot da strehe ni," pravi Žnidaršič. Po njegovih besedah je tu še privilegij tako imenovane zunanje dimenzije: ravna streha namreč lahko uporabnikom služi kot dodatna bivalna površina, denimo kot terasa, ki jo lahko z ozelenitvijo spremenimo v zeleno oazo.
Zakaj izbrati ravno streho
Če nekdo razmišlja, ali raje izbrati hišo z ravno ali s klasično streho, s čim bi ga lahko prepričali, da je ravna streha boljša odločitev?
Tomo Žnidaršič odgovarja: “Vsekakor je bistven že prvi stik z arhitektom, ki investitorju pomaga vizualizirati njegove želje oziroma predstave o tem, v kakšnem bivalnem okolju se bo počutil najbolje.” Prednost ravnih streh v primerjavi s klasičnimi sogovornik vidi zlasti v tem, da si lahko na ravnini uredimo košček vrta, hkrati pa prostore pod njo tudi bolje izkoristimo, saj tam ni poševnin.
“Pomembno vlogo imajo danes tudi naravni materiali, predvsem les, s katerimi vračamo domačnost v bivalno okolje. Vidnost lesa in s tem korak k naravi si v mansardah ali pa v objektih z ravnimi strehami zlahka pričaramo, ob tem pa morajo biti popolnoma upoštevani vsi kriteriji za pravilno delovanje strešnega sklopa.”
Premišljeni zasnova in izvedba
Tomo Žnidaršič svetuje, da si za odločitev o ravni strehi vzamemo dovolj časa že na samem začetku, ko načrtujemo hišo, ker bo le tako ta streha tudi dobro in premišljeno zasnovana, izvedena in ne nazadnje tudi ustrezno uporabljena. Streho, ki je ravna, je mogoče izkoristiti za dodaten zunanji prostor. Lahko je to terasa, ki se zlije z notranjo dnevno sobo. Lahko je to zgolj ozelenjena streha, na katero imamo prekrasen pogled iz spalnice, ali pa ravnino spremenimo v vrt, na katerem pridelujemo zelenjavo, na strehi lahko zasadimo cvetje ... Skratka, ravno streho je treba izkoristiti, da služi nečemu, saj je tudi tako zasnovana, je prepričan sogovornik.
Od nosilne podlage do zaključnega sloja
Pri načrtovanju ravne strehe se je treba držati pravil za ustrezno izvedbo, saj bo streha le tako kljubovala času in bo dolgo obstojna. Žnidaršič opozori, da so osnovna pravila postavljena v standardu za načrtovanje in izvajanje tesnjenja ravnih streh. Vsak osnovni modul sestave ravne strehe, ne glede na to, ali bo na njej uporabna bivalna površina ali pa bo zgolj služila kot zaščita stavbe pred zunanjimi vplivi, vedno zajema naslednje sloje:
∙ nosilna podlaga,
∙ parna zapora,
∙ toplotna izolacija,
∙ vodotesni sloj,
∙ zaključni sloji.
S temi elementi po sogovornikovih besedah zagotovimo ključne funkcije, ki jih opravlja streha. "Predvsem so tu mišljene vodotesnost, toplotna izolativnost, varnost, ki je vedno bolj pomemben vidik zaradi vse pogostejših ekstremnih obremenitev s točo in močnim vetrom, ne smemo pozabiti tudi na trajnost," našteva Žnidaršič. Enako pomembno je tudi, da so posamezni elementi vgrajeni skladno v celoto. Na ta način se zagotavlja tudi enostavno upravljanje oziroma vzdrževanje strehe. "Če streha služi kot bivalna terasa, so sloji v smislu njihove funkcije praktično enaki, spremeni se le zahteva glede tlačne trdnosti oziroma trdote toplotne izolacije, ki mora biti večja zaradi večje mase, s katero bo terasa stalno obremenjena," pojasnjuje sogovornik.
Najbolj šteje preventiva
Pri izvedbi ravne strehe se lahko zaradi nestrokovnosti pojavijo tudi napake, ki jih je treba v prvi vrsti preprečiti, v drugi vrsti pa odpraviti. Sogovornik iz podjetja Bauder poudari, da je vsekakor najboljša preventiva: dobro načrtovanje in integracija sistema v celoten sklop objekta, kajti pogosto je napake, ki se pojavijo čez čas, težko odpraviti. "Če se dotaknemo še posameznih elementov, naj pojasnim, da je parno zaporo smiselno nadgraditi v sloj, ki predstavlja sekundarno varovanje strehe. Na ta način dosežemo, da v notranjost hiše kljub vremenskemu dogajanju ne more nič priti. Z vgradnjo dodatnih kontrolnih elementov imamo nato stalen vpogled v vodotesno strukturo strehe. Tu gre za sistem polnovarjenih bitumenskih parnih zapor, ki služijo tudi kot robusten začasen hidroizolacijski sloj," pravi Žnidaršič. Glede naklona pa pojasni, da se praviloma vse strehe projektirajo z minimalnim 2- oziroma 3-odstotnim naklonom. S tem se zagotovi ustrezno odtekanje vode s strešne površine. Ob adaptaciji objektov, kjer je podlaga že izvedena, je treba s posebnimi ukrepi izvesti korekcijo naklonov za zagotovitev odvodnjavanja. Prav tako se lahko nakloni izvedejo že v sami osnovni podlagi ali pa naknadno z naklonsko toplotno izolacijo. Ta zahteva ustrezno dimenzijsko stabilnost.
Včasih se namreč ob temperaturnih obremenitvah plošče toplotne izolacije krčijo. Z njenim dvoslojnim polaganjem in z zamikanjem spojev se ta vpliv sicer zmanjša, a še vedno ostaja viden, predvsem ob robovih. Zato sta nepogrešljivi tudi pravilna zasnova in izvedba detajlov. "Posebej pri bivalnih terasah so višine zaključkov hidroizolacije nižje kot pri ravni strehi, ki služi zgolj kot streha, zato morajo biti zaključki res tehnično pravilni in učinkoviti. Čisto iz prakse: poseben izziv projektantom in tudi izvajalcem predstavlja na primer obdelava zaključka ob drsnih vratih v vogalu ob vgrajenih vodilih zunanjih žaluzij," pravi Žnidaršič in še doda, da je, če vse to upoštevamo, možnost napak praktično izključena.
Delna sanacija ni trajna rešitev
Popravljanje ali odpravljanje kakršnekoli napake na ravni strehi namreč po sogovornikovih besedah zahteva celovit poseg v stavbo, ne samo v streho, saj vdor vode in s tem poškodbe na enem od slojev ravne strehe pomenijo degradacijo celotne sestave. Delne sanacije v tovrstnih primerih ne pomenijo trajne rešitve, zato je prva in pravilna izvedba ključnega pomena. K temu pa veliko pripomore izvajalec, ki mora biti vešč, usposobljen, poznati mora vse zgoraj omenjene standarde in jih pri svojem delu upoštevati. "Zagotovo je lahko certificiranje slovenskih izvajalcev v tujini pri pooblaščenih zunanjih inštitucijah dobro merilo za izbiro kakovosti," je še prepričan Žnidaršič.
