V Sloveniji se radi pohvalimo, da smo naklonjeni rabi obnovljivih virov energije in da pri nas veliko elektrike proizvedemo v hidroelektrarnah, pa tudi uporaba sončnih elektrarn narašča. Kar se tiče slednjih, je realnost še daleč od želenih ciljev. "Od vse proizvedene električne energije v Sloveniji v letu 2020 je bilo v sončnih elektrarnah proizvedene 1,65 odstotka električne energije. Iz vseh obnovljivih virov energije skupaj - sončne, vetrne in vodne - je bilo v istem letu proizvedene 34,19 odstotka električne energije," navaja Primož Tručl, predsednik Združenja slovenske fotovoltaike. Za primerjavo navaja podatek iz Avstrije, kjer so v letu 2020 iz obnovljivih virov proizvedli 80 odstotkov vse električne energije. Avstrija je na področju rabe OVE tudi vodilna v sedemindvajseterici, sledita ji Švedska in Danska, kjer prevladuje raba vetrne energije, na repu lestvice so Ciper, Luksemburg in Malta. Slovenija je pri povprečju Unije, ki je v letu 2019 znašalo 34 odstotkov.
Veliki odjemalci že občutili podražitve
V podjetju SONCE energija opažajo povečano povpraševanje po gradnji sončnih elektrarn pri velikih poslovnih odjemalcih, ki so prvi občutili drastično povečanje stroška električne energije. “Dodatno spodbudo za gradnjo sončnih elektrarn pa zagotovo pomenijo tudi subvencije, ki jih v ta namen ponuja država, konkretno ministrstvo za infrastrukturo in Agencija za energijo. Te znižujejo strošek investicije za največ 20 odstotkov oziroma jamčijo, da se investicija povrne v načrtovanem obdobju. Ta sredstva za upravičence pri SONCE energiji v okviru celotnega projekta uredimo sočasno s projektom postavitve sončne elektrarne,” je pojasnil Jernej Škoflek. Dodal je še, da lahko njihove stranke presežke elektrike, ki je same ne porabijo, preko energetske tržnice SunContract pošljejo v porabo na svoja druga odjemna mesta ali brez posrednika prodajo drugim končnim odjemalcem.
Raba sončne energije narašča
Kot lahko razberemo s spletnih strani evropskega statističnega urada Eurostat, je sončna energija sicer najhitreje rastoči obnovljivi vir energije v območju Evropske unije. Njena poraba je zrasla s 7,4 TWh v letu 2008 na 125,7 TWh v letu 2019. Tudi pri nas gradnja sončnih elektrarn narašča, med njimi tudi gradnja sončnih elektrarn za samooskrbo. "Razlogov je več, izpostavili pa bi predvsem pozitivne izkušnje obstoječih lastnikov, prihranke, ki jih dosegajo, in dvig tržnih cen energentov," pojasnjujejo v podjetju Energija plus. Strokovnjaki zatrjujejo, da je sončna elektrarna najlažji in najcenejši način pridobivanja lastne energije. "S sončno elektrarno si gospodinjstvo, kmetija, podjetje, tudi cele vasi ali deli mesta lahko zagotovijo lasten vir energije in tako postanejo energetsko samooskrbni. S tem se otresejo negotovosti zaradi gibanja cen elektrike na trgu. Vsi, ki imajo trenutno že svojo elektrarno, so tako najmanj občutljivi za drastičen porast cen elektrike, kakršnemu smo priča v zadnjih tednih. Lastna sončna elektrarna na dolgi rok pomeni tudi prihranke zaradi zmanjšanja ali celo izničenja stroška električne energije. Omeniti pa je treba tudi, da si z lastno sončno elektrarno zagotovimo čisto, okolju prijazno elektriko," našteva Jernej Škoflek, tehnični direktor v podjetju SONCE energija. V podjetju Energija plus k temu dodajajo, da samooskrbna sončna elektrarna stranki zagotavlja cenovno neodvisnost od nihanj cen električne energije na trgu. "Če je samooskrbna elektrarna optimalne velikosti in pokriva celotno lastnikovo porabo, se ga nihanje cen nikoli ne dotakne," zatrjujejo v Energiji plus. Nihanje cen bi občutil le, če bi imel večjo porabo, saj bi za razliko med proizvedeno in porabljeno energijo po letnem obračunu moral doplačati. "Iz tega sledi, da je samo razlika med porabljeno in proizvedeno električno energijo podvržena nihanju cene električne energije. Manjša ko je, manjši je vpliv nihanja cen," pojasnjujejo v Energiji plus.
S sončno elektrarno si gospodinjstvo, kmetija, podjetje, tudi cele vasi ali deli mesta lahko zagotovijo lasten vir energije in postanejo energetsko samooskrbni. S tem se otresejo negotovosti zaradi gibanja cen elektrike na trgu.
Lahko bi jih več uporabljali v industriji
Po Škoflekovem mnenju so sončne elektrarne odlična rešitev tudi za pokrivanje potreb po energiji in zmanjšanje stroškov za industrijske obrate. "Ti namreč porabijo veliko količino električne energije, in to praviloma večji del v času, ko sončne elektrarne tudi proizvedejo največ. Lastniki investitorji se največkrat odločijo za priklop elektrarne v lastno omrežje, s čimer si direktno znižujejo stroške energije - stroške elektrike, omrežnine za obračunsko moč, omrežnine za delovno energijo," pojasnjuje sogovornik. Dodaja še, da imajo industrijski objekti tudi veliko prednost zaradi večje energetske in strešne kapacitete, zato imajo možnost postavitve večje elektrarne in s tem nižjega stroška na kW inštalirane naprave. "Zato so zanimivi tudi za investitorje, ki najamejo strešne površine za izgradnjo sončne elektrarne, elektriko pa po znižani ceni prodajajo lastniku nepremičnine," razlaga Škoflek.
Iz obnovljivih virov, torej sončne, vetrne in vodne energije, je bilo v letu 2020 v Sloveniji proizvedene 34,19 odstotka električne energije, v Avstriji pa 80 odstotkov.
JEK in TEŠ skozi prizmo sonca
Z večjim deležem sončnih elektrarn bi lahko v Sloveniji sčasoma nadomestili potrebe po električni energiji, ki jo pridobivamo iz Jedrske elektrarne Krško (JEK) in Termoelektrarne Šoštanj (TEŠ), vendar bi jih morali postaviti dovolj, predvsem za proizvodnjo sintetičnega plina in vodika, meni Primož Tručl. "Seveda to ne bi šlo čez noč, vendar ni dileme, da je to mogoče narediti tudi stroškovno učinkovito. Novi blok JEK ni edina alternativa, kot se sedaj pogosto prikazuje v javnosti," še dodaja Tručl. Opozarja pa, da bi bilo za to nujno narediti mnogo bolj ambiciozen program, kot je sedanji nacionalni energetski in podnebni načrt (NEPN). Dejansko bi morali postaviti zelo veliko sončnih elektrarn, da bi nadomestili JEK, ki je v letu 2020 glede na Poročilo o stanju na področju energetike v Sloveniji proizvedel 38,4 odstotka vse električne energije pri nas. Zato zgolj sončne elektrarne ne morejo nadomestiti JEK, zlasti ne zaradi dinamike proizvodnje, menijo v zavodu za energetsko svetovanje ZaEnSvet. Je pa po njihovem mnenju mogoče jedrsko energijo povsem nadomestiti z integracijo vseh razpoložljivih obnovljivih virov energije in z zmanjšanjem rabe celotne energije ob upoštevanju povečanja rabe električne energije. Za zgled postavljajo Avstralijo, kjer nimajo niti ene jedrske elektrarne. Razmišljajo pa tudi o ustavitvi vseh premogovnih elektrarn in popolnem prehodu na sončno in vetrno energijo.
Sončne elektrarne so dobra rešitev za pokrivanje potreb po energiji in zmanjšanje stroškov za industrijske obrate. Ti namreč običajno porabijo veliko količino električne energije prav v času, ko sončne elektrarne tudi proizvedejo največ.
