Jasna Marin
Te dni sproti lahko pobiramo solate, kolerabico, redkvice in špinačo, čez nekaj tednov bosta sledila še zgodaj posajena cvetača in belo zelje. Do 24. junija je čas za nabiranje belušev, po koncu sezone pa tla okrog njih pognojimo. V juniju na zelenjavne grede sejemo nizki fižol, pozno korenje, zimski česen, solato berivko, konec meseca tudi endivijo, zeleni in rdeči radič ter jesenske in zimske solate.
Plodovke zalivamo pri tleh
Paradižnik in paprika spadata med najbolj priljubljeno vrtno zelenjavo, s plodovi obeh pa lahko pripravimo zelo pisano skledo solate. A še precej dolga je pot do zdravih plodov. Paradižnik je zelo občutljiv za napad krompirjeve plesni, zato sadik zaradi širjenja bolezni ne sadimo v kolobarju za krompirjem, prav tako naj bo paradižnik posajen čim dlje stran. Omenjena bolezen za razvoj potrebuje temperaturo od 20 do 25 stopinj Celzija, za prenos klic krompirjeve plesni na paradižniku pa zadostuje že okužena kapljica ali stik s predmetom, oblačilom, rokami, ki so bile v stiku s krompirjevo plesnijo. Za krepitev paradižnika je priporočljivo škropljenje z mlekom, razredčenim z vodo največkrat v razmerju 1:1. Paprike radi napadejo tripsi, da bi teh bilo manj, v bližino posadimo ognjič in žametnico. Jajčevce redkeje napadajo bolezni, lahko pa za krepitev rastline občasno škropimo s koprivno prevrelko in v bližino posadimo žametnico in ognjič. Kumarice v vlažnem vremenu lahko napade kumarična plesen. Za preventivo poskrbimo za zračnost in zadostno medvrstno razdaljo, škropimo lahko s pripravki iz alg, zastiramo tla, v suhem in vročem vremenu pa lahko kumarice napade pepelasta plesen; za zaščito v bližino sadimo baziliko. Podobne težave so možne tudi pri drugih bučnicah. Da bi že v osnovi preprečili težave, je poleg izbire primernega sončnega rastišča, ustrezne medvrstne razdalje, sajenja v času, ko ni nevarnosti nizkih temperatur, treba poskrbeti tudi za pravilno zalivanje plodovk. Posajene sadike zalivamo pri tleh in pazimo, da ne zmočimo listja, če so listi mokri zaradi rose ali dežja, se jih ne dotikajmo. Pri zalivanju nam lahko pomaga namakalni sistem (namakalne cevi z luknjicami) ali pa uporabimo odrezano plastenko in jo z odprtino navzdol vkopljemo v tla.
Če vam jo je vreme zagodlo
Vrtnine, ki smo jih sadili in sejali spomladi, so vremenske razmere precej utrudile, zato jih je priporočljivo okrepiti pred stresnimi okoljskimi dejavniki in boleznimi. Zaradi nizkih temperatur in deževnih dni v maju morda na vašem vrtu trpijo paradižnik in druge plodovke. Rastline bodo bolj na varnem pred dežjem in hladnim vremenom, če so zaščitene s tunelom iz lokov in folije. Prav tako koristi, če sadike pozno popoldne previdno pokrijete z vrtno kopreno. Tako bodo manj izpostavljene nizkim nočnim temperaturam.
Dodaten stres za rastline lahko predstavlja močna vročina, ki rastline ustavi v rasti in razvoju. Domači paradižnik, papriko in druge plodovke krepimo s kupljenimi ekološkimi pripravki za krepitev rastlin. Te uporabimo tedensko, po vsakem dežju, tako dosežemo najboljši učinek, rastline bodo odpornejše in vitalnejše. Kakovostni naravni pripravki naj bodo na osnovi alg in aminokislin, ki pospešujejo rast novih listov in pomagajo pri celjenju poškodb zelenih delov (stebla, listi) po morebitni toči. Uporabni so tudi domači pripravki, kot so žajbljev in timijanov čaj ter prevrelke in brozge iz listov čebule, česna ali drobnjaka.
Ohrovt, zelje, sladki komarček
Junija sejemo in presajamo brstični, listnati in glavnati ohrovt, do konca meseca pa tudi zelje za ozimnico in sladki komarček. Pri slednjem odebeljeni del rastline pojemo, liste uporabimo kot začimbo, odvečne pa za zastiranje tal v vrtu. Ker je za komarček značilno, da pomaga pri urejanju prebave in delovanju prebavnega sistema, ga dodajamo mastnim in nasitnim jedem. Kot samostojno jed ga pripravimo tako, da ga skuhamo in zmehčamo na sopari. Kuhanega lahko začinimo s kislo smetano ali z oljčnim oljem in potresemo z narezanimi lističi. Ponudimo ga lahko kot prilogo k mesnim jedem.
Beluši in rabarbara
Do 24. junija je čas za nabiranje belušev, po koncu sezone pa tla okrog njih pognojimo. Konec meseca se konča tudi žetev rabarbarinih stebel. Rabarbari odrežemo cvetne nastavke, sicer bo rastlina porabila preveč energije za tvorbo semen, zemljo okrog rastline pa pognojimo z organskim gnojilom.
Osipavanje in opora
Vrtnine, ki rastejo v višino, je treba osipati: ko sadike graha zrastejo do 20 centimetrov, jih osipamo do višine 10 centimetrov, podobno naredimo s fižolom. Osipavanje je koristno tudi za papriko in paradižnik, saj tako spodbudimo razvoj korenin in jim zagotovimo večjo stabilnost ter laže črpanje vode in hranil iz tal. Grahu in fižolu lahko zdaj pripravimo tudi oporo iz suhega dračja ali količkov, količke k paradižnikom pa ste najbrž postavili že prejšnji mesec. Nekoliko drugačno oporo za rast potrebujejo bučke in kumare, ki se najraje vzpenjajo po žičnati mreži na južni strani vrta.
Zeliščni vrt
Junij je primeren tudi za potikanje zelišč, kot so žajbelj, timijan in rožmarin, prav tako lahko še vedno sadimo vse vrste zelišč, tudi baziliko. Pri presajanju mete bodimo previdni, ker ima omenjena rastlina zelo raščave korenine, ki v kratkem času zadušijo vse okoliške rastline; zato bo najbolje, če meto posadimo posebej v večjo posodo ali pa jo z lončkom vred sadimo na gredo. Kdor je že aprila poskrbel za zasajanje rastlin na zeliščno gredo, lahko že sproti pobira drobnjak, pehtran, ožepek, peteršilj, komarček, boreč in druga zelišča, ki so odličen dodatek za oplemenitenje jedi.
Ameriške borovnice v loncu
Ste razmišljali, da bi na balkonu gojili jagodičje? Če je balkon dovolj prostoren in obrnjen na sončno stran, ste korak bližje temu, da pridelate domače ameriške borovnice. Sadike ameriških borovnic sadimo v lonce s prostornino 17 do 20 litrov, premer posode naj bo približno 45 cm. Obvezno jih sadimo v kislo prst. Marsikdo pozabi pogledati, ali ima sadilni lonec luknjo. Luknje v loncu so nujne za odtekanje odvečne vode od zalivanja ali dežja. Med ameriškimi borovnicami so za sajenje v lonec je priporočljiva sorta Hortblue petite. Grm v višino doseže 1,2 metra. Plodovi zorijo v dveh terminih. Prvič od julija do avgusta, drugič od septembra do prve slane. Rastline v posodah na splošno potrebujejo nekoliko več skrbi kot tiste, ki rastejo na gredah. Redno jih je treba zalivati in dognojevati. Za gnojenje je priporočljiva uporaba organskih in ekoloških gnojil, prav tako tekočih na osnovi aminokislin, ki jih uporabimo za zalivanje ali listno gnojenje. Gnojenje opravimo na deset dni. Ko začnejo poganjati plodovi, vodi za zalivanje enkrat na 14 dni dodamo gnojilo, ki vsebuje večji delež kalija. Zemljo v loncu, ki je cel dan na soncu, je treba poleti vsak dan zaliti.
Kombinacije v sadnem vrtu, ki odganjajo škodljivce
V nasadih sadnega grmičevja je dobro kombinirati rastline, ki preganjajo škodljivce in pomagajo ohranjati sadje bolj zdravo. Pelin varuje ribez pred ribezovo rjo, enako velja za praprot. Črni ribez je dober sosed višnjam. V kombinaciji z malinami sta primerna fižol ali grah, ki oskrbujeta tla z dušikom. V družbo jagod pa lahko sadimo por, čebulo, redkvico, špinačo in boreč.
Lepota trajnic
Vse bolj aktualne postajajo poleti cvetoče trajnice. Eden glavnih pogojev, s katerim zagotovimo njihovo zdravo rast, je, da zanje izberemo ustrezno rastišče, seveda jih je treba kasneje tudi občasno dognojiti in ob zasaditvi ter v poletni suši pogosteje zalivati in grede zastreti, da zadržijo čim več vlage. Rastišče s trajnicami naj ne bo pregosto zaraščeno - imeti moramo dovolj prostora za spomladansko in jesensko prekopavanje ter gnojenje, poleg tega bo dobro, če tla okrog trajnic zastremo z lubjem. Za dolgotrajno cvetenje je priporočljivo sprotno odstranjevanje odcvetelih cvetov, trajnice je priporočljivo vsakih nekaj let redčiti oziroma deliti in na novo zasaditi.
Gnojenje balkonskih rastlin
Balkonsko cvetje začnemo junija dognojevati: pri tem upoštevajmo pravilo, da večje in bujnejše ko so rastline, pogosteje jih je treba zalivati in jih sprva vsaj enkrat tedensko med zalivanjem pognojiti s tekočim gnojilom, ki ga primešamo vodi. Nekatere rastline slabo prenašajo gnojenje, med te sodijo begonije in vodenke, zato omenjene rastline gnojimo približno enkrat mesečno in še takrat s polovico priporočene količine gnojila za rože. Še opozorilo: rože pognojimo šele po tem, ko smo jih poprej že zalili z vodo. Prav tako ne smemo nikoli gnojiti, ko je zunaj vroče, ali uporabljati tople vode za zalivanje in gnojenje, ker bomo sicer uničili rastline.
Proč s pleveli na trati
S trate junija z nožem odstranjujemo plevele, v nastale luknje nasujemo kremenčev pesek. Kjer je mah, namesto gnojila trosimo tratni pesek. Mah se najpogosteje pojavi v senci ter na manj zračnih in slabo odcednih tleh. Priporočljivo je razredčiti veje dreves, pod katerimi je na zelenici mah. Mahu nikoli ne smemo grabiti od njegovega rastišča proti zelenici, ker se bo kot vetrocvetka zgolj razširil po trati. Območje, kjer je mah, prezračimo, lahko uporabimo specialno gnojilo z visoko vsebnostjo železa - to namreč uničuje mah. Prav tako pazimo, da pokošena trava na težavnem območju ne bo prenizka. Kosimo enkrat do dvakrat tedensko, ko nastopi vročina, naravnamo rez na višino poletne košnje, torej na pet do osem centimetrov.
