Travniški trend je že lep čas prisoten marsikje po svetu. Pogosto ga srečamo v Angliji, tudi v Franciji so na vrtovih marsikje naklonjeni raznim plevelom, ki rastejo med kulturnimi rastlinami, še bolj pa nad deli vrta, v katerih upodobijo pristen cvetoč travnik. V avstrijski zeliščarski vasici Irschen so poleg kultiviranih zeliščnih gredic tovrstni travniki ena od atrakcij, ki si jih hodijo ogledovat turisti. Travnike v Irschnu prvič pokosijo šele 12. julija, tako da zeliščarice do takrat lahko naberejo najrazličnejše cvetove zdravilnih rastlin, obenem pa imajo rastline možnost, da dozorijo in osemenijo, tako se sklene njihov naravni krog.
{api_embed_photo}659458{/api_embed_photo}
Tudi pri nas lahko ponekod uzrete pisane travnike na robu zapuščenih vasi, kjer travnikov nihče ne kosi, zagotovo jih najdete tudi tam, kjer so se lastniki vrta zavestno odločili, da oblikujejo miniaturno svetišče, v katerem kraljujejo travniške rastline.
Detelje, modra veronika, travniška kadulja, ivanjščice, poljski mak, rman, skrečnik, razprostrta zvončica, travniška penuša, zdravilna strašnica predstavljajo le del slikovite tapiserije, ki v vrt privablja čebele in druge žuželke.
{api_embed_photo}659404{/api_embed_photo}
Želite slikovitost narave ponesti v domač vrt? Potem si ustvarite lasten travniški kotiček!
{api_embed_photo}659461{/api_embed_photo}
Priprava tal
Prvi korak ne zajema nič drugega kot le preprosto prebadanje prsti, ki ste ji odstranili rušo, z vrtnimi vilami do 20 cm globoko. Če so tla že obdelana (denimo, če je prej na izbrani površini bil zelenjavni vrt), tla obdelajte do 10 cm globoko. Na tej točki je dobro odstraniti tudi vse trajne plevele. Ko prst grobo obdelate in odstranite plevele, bi jo bilo najbolje prepustiti zimskemu počitku. Najboljši zaveznik pri pripravi prsti je namreč dolgotrajna zmrzal. Svoje delo opravi tudi dež.
{api_embed_photo}659389{/api_embed_photo}
Drugi korak priprave prsti zajema rahljanje tal, za kar poskrbite spomladi. Najprej s prekopnimi vilami razbijte grude, potem vzemite kovinske grablje in zemljo zrahljajte v fino prst. Ko bo prst rahla, bo v njej najbrž ostalo še nekaj manjših grudic, hkrati pa bo v njej veliko zraka, zaradi česar bo precej rahla.
Tretji korak je hoja po zemlji - počasna hoja z nizkimi čevlji, kjer stopate v zaporedju peta-prsti. Če je površina večja, lahko na tla položite deske in stopate po njih, da utrdite prst, ali uporabite valjar za trato. Na koncu površino še enkrat na hitro pograbljajte.
Četrti korak je počitek. Na tej stopnji je najbolje pripravljeno prst dva ali tri tedne pustiti pri miru, kar zadostuje, da vzklijejo enoletni pleveli, ki jih lahko nato pred setvijo odstranite z motiko.
Pravilna setev
Semensko mešanico za travniško cvetje posejte neposredno v pripravljeno prst, podobno kot seme za trato. Divjega cvetličnega travnika ne morete kar zasejati na obstoječi travnik ali domačo trato, temveč je treba sejati seme na odprto zemljo. Na vsak način odsvetujemo pretirano gnojena tla, denimo z dušičnim gnojilom, ki bolj spodbuja rast zelenih delov rastlin kot njihovo cvetenje. Bolje je, če je prst nekoliko "lačna", a še vedno dovolj rodovitna in ima dobro strukturo ter je dovolj prepustna za vodo.
{api_embed_photo}659388{/api_embed_photo}
Preberite navodila na embalaži semenske mešanice. Tam najdete vse podatke o tem, kakšna količina semena zadostuje za različno velike površine. Najbolje je, da v prozorni plastični lonček nasujete toliko semena, kolikor ga potrebujete za kvadratni meter cvetlične trate, ter nivo označite s flomastrom. V tem primeru vam ga ne bo treba vsakokrat tehtati. Nato primešajte delež mivke ali kremenčevega peska in zmešajte s semeni, da boste vsebino lažje enakomerno sejali.
Če nameravati zasejati veliko zemljišče, uporabite sejalnik za travo. Na manjših površinah pa sejte ročno. Semena sprva dobro premešajte s peskom, da jih laže potresete. Sejte najprej v eno smer, nato v nasprotno. Pazite, da ne sejete v vrstah. Po setvi semena z grabljami rahlo zagrnite z zemljo. Če bodo semena pregloboko v zemlji, je velika verjetnost, da ne bodo vzklila. Nato površino poravnajte z valjarjem ali deskami, po katerih stopate.
Zalijte površino in ne hodite po njej. V naslednjih tednih odstranjevanje plevela ni potrebno, razen če iz zemlje ne pokuka kakšna huda zverina, kot je denimo pegasti badelj.
{api_embed_photo}659395{/api_embed_photo}
Vznik nekaj tednov po setvi
Če prijetna pomlad preide v običajno poletje, bi morala nekatera semena vzkliti dva do tri tedne po setvi. V osmih do desetih tednih bi se morala na vaši cvetlični trati razbohotiti pestra mešanica cvetlic, ki naj bi v različnih zaporedjih cvetenja vztrajale vse do jeseni. Na koncu prve sezone s koso ali nitno kosilnico cvetoči travnik pokosite do tal. Pokošene rastline pustite nekaj dni ležati na tleh, da se posušijo in da z njih popadajo semena.
{api_embed_photo}659386{/api_embed_photo}
Pred koncem leta
Na začetku zime prst površinsko obdelajte. Na hitro jo prekopljite, kot da bi posnemali plug. Semena rastlin iz pretekle sezone naj bi vzklila že na začetku pomladi, vsa gola območja na novo posipajte s semensko mešanico. Po eni ali dveh sezonah lahko med različnimi rastlinami pride do neravnovesja, saj nekatere uspevajo, druge propadejo. V tem primeru na trato posejte semena tistih rastlin, za katere se vam zdi, da so se zredčile.
{api_embed_photo}659403{/api_embed_photo}
{infobox-gray}160782{/infobox-gray}
{api_embed_photo}659385{/api_embed_photo}
Prihodnjo sezono dosejte rastline
Če želite še bolj pisan travnik, dosejte nove rastline. Za to lahko poskrbite, ko druge rastline že rastejo. V ta namen na rastoči površini izkopljite manjše otočke, odprto zemljo rahljajte, ji dodajte malo komposta. Seme pomešajte z malo mivke in ga posejte. Pri taki dodatni setvi poskrbite, da se zemlja ne osuši. Redno preverjajte, kako uspevajo nove rastline, dokler se dodobra ne uveljavijo. Travnik lahko obogatite tudi s spomladanskimi čebulnicami in gomoljnicami, ki jih posadite v tla jeseni. Zaključek travniške sezone pa vam lahko popestrijo jesenski žafrani.
{api_embed_photo}659384{/api_embed_photo}
