(Intervju) Največja nevarnost za človeštvo

Strokovnjak, ki je prepričan, da so okoljske katastrofe obresti, ki jih plačujemo naravi. 

Beseda trajnost si bo zelo verjetno kmalu prislužila priznanje za besedo leta ali celo desetletja. Kako je v vaših očeh videti trajnost?

Menim, da je trajnost nekaj, kar bi moralo predstavljati način življenja. To velja tako za osebno kot tudi za poslovno raven. Trajnost je nekaj, kar ni mogoče začeti in nato, ko se nam zazdi, končati ali pa kar čez noč vse urediti. Gre za zavedanje, da imamo vsi skupaj samo en svet, ki ima omejene naravne vire, naša odgovornost pa je, da ga zapustimo zanamcem v takšnem stanju, da bodo lahko na njem normalno živeli. Zavedati se moramo, da človek ni tisto edino bitje, ki lahko izkorišča vse vire. In če živiš s tem zavedanjem ali pa vsaj spoznanjem, potem si ne privoščiš čisto vsega, kar bi si lahko.

Slovenija je že sredi aprila izčrpala povprečje naravnih virov za letošnje leto. Torej živimo na okoljski kredit. Kako vi gledate na to metriko?

Gre za izračun, ki pa je bolj ali manj realističen in je eden v seriji načinov, kako prepričati ljudi, da začnejo živeti drugače. Slovenija se ne razlikuje bistveno od ostalih, recimo temu, razvitih držav, ki vse živijo na okoljski kredit, je pa kljub temu na mestu, da se primerjamo z ostalimi, da spremljamo trende, da vidimo, v katero smer se gibljemo kot celota in kot posamezna država.

So mar poplave in druge okoljske katastrofe, ki se nam dogajajo, neke vrste obresti?

Na žalost so. Na to opozarjajo ugledni strokovnjaki in svetovne inštitucije, ki so neodvisne od kapitala. Nasprotno temu se moramo zavedati, da obstajajo različne vrste populistov, ki s poplavami in požari v naravnem okolju dokazujejo, da gre za povsem normalne naravne procese, ki so neodvisni od obremenjevanja ozračja s toplogrednimi plini. Seveda so se okoljske katastrofe dogajale skozi vso zgodovino, a so vedno bolj pogoste in vedno bolj intenzivne. Vsako leto je več požarov, več poplav, vetrovi so močnejši, toča je debelejša, skratka, uničenje je iz leta v leto večje. Ne more biti drugega razloga, kot je ta, da je plašč iz toplogrednih plinov vse bolj neprepusten in da se zato planet pregreva. Sicer pa ne potrebujemo dokazov, da napačno živino, temveč le globlje zavedanje. Namesto da pridigamo otrokom, kako naj živijo, lahko sami postanemo njihov pozitivni zgled. Brez tega se ne bo nič spremenilo.

Kaj nam sporoča narava? So po vašem mnenju toplogredni plini oziroma ogljični odtis res največja nevarnost za človeštvo?

Svet bo obstajal še milijone, morda milijarde let, vprašanje je samo, ali z nami ali brez nas. Podnebne razmere so se spreminjale že prej, vendar se to ni dogajalo zaradi umetnih vzrokov, merilo pa se ni v desetletjih ali v letih, ampak v tisočletjih in v še bistveno daljših obdobjih. Ogljični odtis, kakršnega beležimo zdaj, je največja nevarnost za človeštvo.

Znani ste kot zagovornik izkoriščanja obnovljivih virov energije – je to za vas tudi edina prava pot do trajnostne energetske prihodnosti?

Današnja civilizacija si življenja brez totalnega izkoriščanja energije ne zna predstavljati – ne glede na izvor in ne glede na posledice. Obnovljivi viri so edina prava pot, saj druge alternative zaradi že prej navedenih vzrokov in posledic ni.

Bi veljalo energetsko lakoto države reševati z velikimi sončnimi in vetrnimi elektrarnami?

Glede na situacijo druga možnost ne obstaja, obenem pa bo vsekakor treba bolj ambiciozno pristopati tudi k preprečevanju odvisnosti od tuje energije in tujih energentov. Seveda bi morali do konca izkoristiti tudi reke, čeprav so te v veliki meri že zajezene, Drava v celoti, Sava v precejšnji meri, Mura pa ima absolutno še veliko rezerv. Okoljevarstveni vidik gradnje novih hidroelektrarn je danes razdelan do te mere, da lahko pridobivamo energijo iz rek in obenem ohranjamo naravo. Uspešne primere takšne prakse srečamo povsod po svetu, samo pri nas je toliko ovir za postavitev energetskih objektov na rekah in tudi drugje.

Ko bomo izčrpali možnosti na vodi, bosta ostala le še veter in sonce ...

Nekaj vetra je na Primorskem, nekaj malega na severu države, na Pohorju in v Karavankah. To so območja, ki bi jih morali absolutno izkoristiti za vetrne elektrarne, ampak v celoti gledano, je Slovenija premalo vetrovna, da bi si lahko iz vetra obetali večje količine energije. Velike in male sončne elektrarne pa so nekaj, k čemur bo morala Slovenija odločno pristopiti, saj za razliko od vetra sonce imamo, vsekakor pa bo obenem država morala poskrbeti za pogoje, ki bodo omogočili pozitivno reševanje vlog.

Kakšna je v kontekstu povedanega vloga vašega podjetja in kako vpliva poslanstvo Moje elektrarne na zavest vlagateljev pa tudi potrošnikov nasploh?

Prizadevamo si, da bi bilo zavedanje o pomenu pridobivanja trajnostne energije in tudi oskrbe s trajnostno energijo čim bolj prisotno med ljudmi. Seveda ne ostajamo samo pri besedah, ampak ponujamo tudi konkretno rešitev, to je kar precejšnjo proizvodnjo zelene električne energije na naših 30 sončnih elektrarnah. Fizičnim osebam ponujamo tudi možnost zakupa sončnih modulov za proizvodnjo zelene električne energije, za kar so državljani v vlagateljskem smislu nagrajeni z obrestmi, torej finančno. Zbrana sredstva vlagateljev vlagamo izključno Nekaj vetra je na Primorskem, nekaj malega na severu države, na Pohorju in v Karavankah. To so območja, ki bi jih morali absolutno izkoristiti za vetrne elektrarne, ampak v celoti gledano, je Slovenija premalo vetrovna, da bi si lahko iz vetra obetali večje količine energije. Velike in male sončne elektrarne pa so nekaj, k čemur bo morala Slovenija odločno pristopiti, saj za razliko od vetra sonce imamo, vsekakor pa bo obenem država morala poskrbeti za pogoje, ki bodo omogočili pozitivno reševanje vlog.v obnovo in širitev obstoječih sončnih elektrarn – naša mreža teh elektrarn je največja v Sloveniji. Na ta način zmanjšujemo ogljični odtis Slovenije, pa tudi osebni ogljični odtis posameznikov, ki vlagajo v ta edinstven projekt.

Kakšne načrte imate kot vizionar in kot direktor podjetja Moja elektrarna za bližnjo in za daljno prihodnost?

Vizija je trajnostna Slovenija, v kateri bi se lahko svobodna podjetniška pobuda polno uveljavljala tudi na področju energetske oskrbe, pri čemer nam na poti ne bi stale številne administrativne in birokratske ovire, preoblečene v skrb za okolje, rastline in živali, saj gre v teh primerih v resnici samo za vrtičke teh ali onih lobističnih skupin. Moja elektrarna že deset let realizira ambiciozne načrte in premika mejnike, med prioritetami pa je postavitev večjih sončnih elektrarn in implementiranje novih dognanj s področja fotovoltaične znanosti. Gre predvsem za združevanje proizvodnje in istočasnega shranjevanja zelene energije ter nadaljnje omogočanje varnih naložb našim vlagateljem.

Kakšna bo torej energetska in okoljska slika Slovenije čez desetletje?

Skoraj vse je odvisno od tega, ali se bo Slovenija odločila za novo jedrsko elektrarno ali ne. Do te odločitve bi moralo priti na referendumu. Če bomo postavljali novo jedrsko elektrarno, potem bo to na žalost bistveno upočasnilo razvoj področja sončnih elektrarn v Sloveniji. Če pa JEK 2 ne bomo gradili, potem bo treba poskrbeti za odstranitev birokratskih ovir in začeti pospešeno postavljati sončne elektrarne. Interes vlagateljev vsekakor obstaja. Odločiti se bo treba čim prej. Obstoječa situacija za Slovenijo nima perspektive.