Hiše z ravno streho v sodobni arhitekturi predstavljajo poseben dizajn in se danes kažejo kot trend. Nataša Teraž iz podjetja Lumar pravi, da jih je vse več, a pred leti je bilo drugače. V montažni gradnji so se, kolikor je le bilo mogoče, izogibali ravnim streham, saj je za njih veljalo, da niso dovolj trajne. Z razvojem materialov in tudi sočasnim tehničnim izobraževanjem posameznih izvajalcev se je zaupanje v obstojnost ravnih streh povečalo. Oblika strehe je danes definirana z arhitekturo in okoljem, v katerega postavimo hišo. Ravne strehe so predvsem v urbanem okolju, medtem ko so v ruralnem okolju še vedno pretežno dvokapne strehe, kar sovpada tudi z lokalnim prostorskim aktom.
Kreativni arhitekti
Peter Podplatnik ocenjuje, da se na avstrijskem trgu večinoma kupci odločajo za dvo- ali večkapnico. Takih je okoli 80 odstotkov kupcev in le 20 odstotkov jih izbere hišo z ravno ali enokapno streho. Kot zanimivost dodaja, da bomo na Tirolskem težko našli ravno streho. Ob tem še poda osebno mnenje, da so ravne strehe po vsej verjetnosti nastale bolj kot posledica ambicije arhitektov po kreativni arhitekturi in ne toliko zaradi specifike želje kupcev.
Ker jim je všeč
Ali si hišo z ravno streho lahko omislimo, čeprav smo si jo zaželeli, je najprej odvisno od občinskega podrobnega prostorskega načrta (OPPN). Če je ta dokument ne dovoljuje, je treba poiskati drugo rešitev, to je največkrat dvokapnica. Kakšna streha bo krasila hišo, ne vpliva samo OPPN, ki je, kot rečeno, predpogoj, ampak je med dejavniki tudi želja samih investitorjev po funkcionalni etaži brez kolenčnih zidov. Kot pojasni Peter Podplatnik iz podjetja Marles, je pri ravnih strehah tudi prednost etažna višina po celotni površini nadstropja, saj je možna vgradnja stavbnega pohištva z večjo stekleno površino, ki dodatno pripomore k energijskim pribitkom in funkcionalnim prostorom brez kolenčnih zidov. Na odločitev vpliva tudi to, da je kupcem taka streha preprosto všeč in, kot že rečeno, velja za sodobno arhitekturo. Sogovornik še dodaja, da se želja po čim bolj funkcionalnem prostoru pri hišah z ravno streho pojavlja tudi pri hišah z dvokapnico. Za boljšo predstavo: če je nekoč bil kolenčni zid visok v povprečju en meter, se danes gradijo hiše z vsaj dvakrat višjim kolenčnim zidom, kar poveča uporabnost prostora pri umestitvi pohištva in se obenem izboljša udobnost bivanja.
Najmanj cenovno ugodne
In kolikšen je delež kupcev, ki se odločijo za hišo z ravno streho? Podplatnik odgovarja, da je takih na leto okoli trideset odstotkov (med njimi prevladujejo mlajši), preostali se še zmeraj odločijo za tradicionalno arhitekturno rešitev z dvokapno streho. A zmeraj več kupcev se raje nagiba k arhitekturni rešitvi z enokapno streho, ki prav tako nudi funkcionalno nadstropje brez kolenčnih zidov. Za nameček so enokapnice cenovno najugodnejša rešitev, sledijo dvokapnice, na zadnjem mestu so zaradi ugodne cene ravne strehe. Poleg tega je tudi življenjska doba enokapnic daljša od ravnih streh.
Inovativni pristopi
“Izbira strehe je v osnovi odvisna od želja stranke in od lokacije gradnje,“ poudari Nataša Teraž in doda, da nekateri prostorski akti dovoljujejo gradnjo ravne strehe, nekateri žal ne. Takrat so stranke tudi bolj omejene pri izbiri. Sogovornica še prida: “Najti kompromis med prostorskimi akti in željami strank rešujemo z inovativnimi pristopi hišnega arhitekturnega biroja. Trendi, ki se kažejo, pa gredo v smer čistih linij in odprtih prostorov, s čimer se nadaljuje zgodba objektov z ravno streho.”
Z ozelenitvijo do dodane vrednosti
Prednost ravne strehe, kot pravi Peter Podplatnik, se kaže tudi v tem, da jo kupci pogosto izkoristijo za postavitev sončne elektrarne. Če se odločijo za ravno streho na kakšnem pomožnem objektu (nadstrešku nad teraso ali nadstrešku za avtomobile), jo lahko uporabljajo za teraso. Ravna streha pridobi vrednost tudi z ozelenitvijo. Nataša Teraž poudari, da pozimi prispeva k toplotni izolativnosti, medtem ko poleti preprečuje pregrevanje. Predvsem pa z ozelenitvijo doprinese k zmanjšanju negativnih vplivov na okolje, investitor pa tako povrne del pozidane zelene površine v okolje.
Je izziv
Dejstvo je, da je izdelava ravne strehe predvsem zaradi vodotesnosti gradbeni izziv. Nataša Teraž izpostavi, da izvedba kvalitetnih in trajnih ravnih streh v montažni gradnji zahteva dobro poznavanje materialov in tehnologijo gradnje, v kateri se predvidi najbolj primerna rešitev za objekt. "Pri ravnih strehah gre za specifičen del konstrukcije, ki zahteva izjemno natančnost in ne dopušča napak v času montaže na terenu. Težave, ki se lahko pojavijo, se nanašajo predvsem na nekvalitetno ali nenatančno izvedbo hidroizolacije, zaradi česar je mogoče, da v konstrukcijo vdre voda, začne zamakati in material propade. Takrat je nujno, da se čim prej najde razlog za zamakanje in se pomanjkljivost takoj odpravi," sklene Nataša Teraž.
