Tina Recek
Čeprav sem morda komu zdi, da so se ravne strehe komaj sedaj pojavile, ni tako. Tomaž Škerlep iz Gradbenega inštituta ZRMK pojasni, da so ravne strehe predvsem v bolj sušnih podnebnih razmerah poznali že pred več tisoč leti. Strehe, ki so bile zgrajene z naravnimi materiali in z zelo enostavnimi gradbenimi tehnikami, so poznali že Babilonci. Ponekod pa jih še vedno lahko vidimo v takšni obliki, kot se gradijo že stoletja, na primer v Sredozemlju, Maroku, Jemnu, Anatoliji, Novi Mehiki, Karakorumu, Tibetu, na Kitajskem. Te ravne strehe so pogosto izkoriščene - lastniki jih uporabljajo za zbiranje deževnice, sušenje in predelovanje raznih kmetijskih pridelkov, spanje v vročih poletnih dneh, opazovanje okolice ... A takšne ravne strehe, pri katerih funkcijo hidroizolacije običajno opravlja kar zaključni tlak, ne nudijo takšne stopnje toplotne in hidrozaščite kot sodobne ravne strehe. Poleg tega jih je treba bolj pogosto in redno vzdrževati, a vseeno nudijo vse tisto, kar lastniki od njih pričakujejo. Ravne strehe lahko na posameznih pomembnih stavbah srečamo tudi v renesansi in kasnejših zgodovinskih obdobjih, največji razcvet pa so v Evropi in ZDA doživele v začetku 20. stoletja, to je v obdobju moderne. V tem času so se pojavili tudi prvi pravi izolacijski materiali, ki jih v izpopolnjenih oblikah uporabljamo še danes.
Vsi tipi ravnih streh
Pri nas in drugod po Evropi se uporabljajo vsi tipi ravni streh, bolj poredko srečamo dvojno ravno streho. V zadnjih letih je vedno bolj priljubljena plus ravna streha, ki združuje prednosti klasične in obrnjene ravne strehe. Kot pravi Tomaž Škerlep, so pri nas v zadnjih letih nekateri domači proizvajalci izolacijskih materialov pojma plus in dvojna ravna streha (po nemško Plusdach in Duodach), ki sta sicer dobro poznana že od pojava ekstrudiranega polistirena v šestdesetih letih, pomešali. Poleg tega se za dvojno ravno streho pri nas sedaj uporablja tudi izraz kombinirana ravna streha. Slednja je bila še v nedavni preteklosti streha, pri kateri je imel en sloj več funkcij – na primer streha iz siporeks plošč, ki so imele hkrati nosilno in toplotno izolacijsko funkcijo.
Tople in hladne strehe
Poznamo več vrst streh. Kot pravi Škerlep, pri nas pod pojmom ravna streha razumemo streho, ki je pred meteorno vodo zaščitena s hidroizolacijo. Te strehe so v veliki večini neprezračevane, imenujemo jih tudi tople strehe. Prezračevane ravne strehe (imenujemo jih tudi hladne strehe) srečamo le poredko. Njihova slabost je med drugim v tem, da potrebujejo dvojno podkonstrukcijo, najprej za toplotno izolacijo, nato pa še za hidroizolacijo, vmes je še prezračevan zračni sloj, zaradi česar je takšna streha praviloma dražja in izvedbeno zahtevnejša od neprezračevane. Ne nazadnje pa za vse te sloje potrebujemo tudi bistveno več višine. Je pa njihova prednost v tem, da lahko pri njej uporabljamo tudi toplotnoizolacijske materiale naravnega izvora, na primer plošče iz lesnih vlaken ali vpihane celulozne kosmiče.
Klasična ravna streha
Glede na sestavo slojev in lego toplotne izolacije poznamo klasično ravno streho, obrnjeno ravno streho, plus ravno streho in dvojno ravno streho. Pri tem sogovornik izpostavi, da so vse te strehe neprezračevane. Prve ravne strehe so imele samo hidroizolacijo, kmalu zatem pa se je pojavila klasična ravna streha. Zanjo je značilno, da ima sledeče izolacijske sloje (od znotraj navzven oziroma od spodaj navzgor): parno zaporo, toplotno izolacijo in hidroizolacijo. Prednost klasične ravne strehe je v tem, da pri njej lahko uporabljamo praktično vse toplotno izolacijske materiale, kot so na primer: ekspandirani polistiren (EPS), poliuretan (PIR/PUR), kamena volna (MW) ali penjeno steklo (CG). Poleg tega pri njej ne potrebujemo dodatne (težke) zaščite. To pomeni, da je lastna teža konstrukcije minimalna. Slabost klasične ravne strehe je v tem, da je hidroizolacija bolj izpostavljena različnim zunanjim vplivom, na primer nizkim in visokim temperaturam in UV-žarkom, tudi mehanskim poškodbam.
Obrnjena ravna streha
Pri obrnjeni ravni strehi leži toplotna izolacija nad hidroizolacijo. To pomeni, da mora biti iz materiala, ki praktično ne vpija vlage. Takšen material je ekstrudirani polistiren (XPS), ki se je v ZDA in zahodni Evropi pojavil že v šestdesetih letih, pri nas pa se je začel bolj množično uporabljati šele konec osemdesetih oziroma v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja. Prednost obrnjene strehe je v tem, da je pri njej hidroizolacija optimalno zaščitena pred temperaturnimi vplivi in UV-žarki, pa tudi pred mehanskimi poškodbami. Poleg tega obrnjena streha nima parne zapore, kar posledično pomeni, da je pri njej lažje locirati in posledično sanirati morebitne poškodbe hidroizolacije. Slabost je v tem, da moramo ekstrudirani polistiren ustrezno obtežiti, da ga veter ne odnese in da ob padavinah del meteorne vode še vedno pride do hidroizolacije in jo tako podhlajuje. Kot pravi Tomaž Škerlep, bi zato morali v skladu z nemškim standardom DIN 4108 pri obrnjeni strehi toplotno prehodnost vedno računati z določenim pribitkom, kar pa se pri nas žal ne upošteva. Pri tem poudari, da se plošče iz ekstrudiranega polistirena proizvajajo samo do določene debeline (običajno je to največ 20 do 24 cm) in da jih vsaj pri ravni strehi ne smemo vgrajevati v več slojih.
Plus ravna streha
Plus ravna streha ima poleg vseh treh slojev, ki so značilni za klasično ravno streho, nad hidroizolacijo še dodatni sloj toplotne izolacije iz ekstrudiranega polistirena. Takšna streha, ki združuje vse prednosti klasične in obrnjene ravne strehe, je pravzaprav idealna rešitev za večino primerov, če le nismo preveč omejeni bodisi z višino bodisi z lastno težko konstrukcije.
Dvojna ravna streha
Dvojna ravna streha za razliko od plus strehe nima parne zapore, ima pa dvojno toplotno izolacijo. Pri tem po besedah sogovornika velja opozoriti, da mora biti spodnja toplotna izolacija bistveno tanjša od zgornje, saj bi v nasprotnem primeru pod hidroizolacijo čezmerne kondenzacije vodne pare.
Na izbiro vpliva več dejavnikov
Na vprašanje, kateri tip strehe bomo izbrali, strokovnjak odvrne, da največkrat na izbiro vplivajo dovoljena obtežba, cena in hitrost izvedbe. Poleg tega vplivajo tudi številni drugi faktorji, nekateri so že omenjeni zgoraj. Na izbiro tipa ravne strehe velikokrat vpliva tudi to, ali je streha izkoriščena ali ne, kakšna je nosilna konstrukcija, ali je ta že v naklonu ali moramo naklon še narediti (na primer z naklonskim betonom ali naklonsko toplotno izolacijo). Če nismo omejeni z višino, težo in ceno, pa na njihovem inštitutu svetujejo izbiro plus ravne strehe. Na življenjsko dobo ravne strehe pa poleg same sestave in zasnove detajlov odločilno vpliva kakovost vgrajenih materialov, ki je v zadnjih nekaj desetletjih zelo napredovala. Življenjska doba ravne strehe se bistveno podaljša, če so izolacijski sloji dobro zaščiteni pred mehanskimi poškodbami in pred običajnimi ter izrednimi vremenskimi dogodki. Takšno zaščito lahko predstavlja na primer ekstenzivna ali intenzivna ozelenitev, lahko pa tudi samo sloj pranega prodca, premera 16/32 mm. Ta se pri nas običajno uporablja za zaščito neizkoriščenih ravnih streh. "Pri nas imamo na voljo dovolj rečnega prodca. Ta je relativno poceni, zato je res škoda, če takšne zaščite ne uporabimo povsod tam, kjer je to le mogoče. Tako zaščitena ravna streha namreč lahko brez najmanjših poškodb kljubuje tudi najbolj ekstremnim vremenskih dogodkom, na primer orkanskemu vetru ali toči v velikosti jajca. Ozelenitev streh svetujem predvsem tam, kjer to pozitivno vpliva na videz same strehe oziroma celotnega objekta. Seveda pa ima ozelenitev lahko še številne druge prednosti: manjše pregrevanje spodnjih prostorov v poletnem obdobju, dušenje zunanjega hrupa, zadrževanje deževnice in s tem manjšo obremenitev meteorne kanalizacije, nudenje prostora za številne živalske vrste ...,“ naniza prednosti zelenih streh sogovornik.
Še bolj bi lahko bile izkoriščene
Ali so ravne strehe dovolj izkoriščene, sogovornik postreže z odgovorom: "Na to vprašanje težko odgovorim, ker nimam pravih podatkov. Verjetno bi bilo več streh izkoriščenih, če bi zato obstajala resnična potreba pri lastnikih. Dejstvo je, da bi lahko bistveno več neizkoriščenih streh ozelenili in s tem vsaj deloma povrnili naravi to, kar smo ji s pozidavo odvzeli. Poleg tega bi s tem tudi zmanjšali pregrevanje zraka v poletnem obdobju ter obremenitev meteorne kanalizacije, kar je še zlasti pomembno za mestna okolja.“
Z njo zadostimo vsem zahtevanim kriterijem
Ravna streha ni nobena ovira za skoraj ničenergijske ali pasivne gradnje. Kot zatrdi sogovornik, nasprotno - z ravno streho lahko enostavno in stroškovno učinkovito zadostimo vsem zahtevanim kriterijem. Za objekte, pri katerih je zahtevana zelo nizka toplotna prehodnost (U), ni primerna obrnjena ravna streha, sta pa toliko bolj primerni njeni izpeljanki, to sta dvojna in plus ravna streha. Pri tem poudarja, da je pri takšnih objektih še toliko bolj pomembno, da je streha zasnovana in izvedena tako, da lahko upravičeno pričakujemo, da bo njena življenjska doba enaka življenjski dobi objekta. Pomembno je tudi, da ne razmišljamo samo o tem, kako doseči čim nižjo toplotno prehodnost same osnovne površine, ampak tudi o tem, kako zasnovati detajle tako, da na strehi ne bo nobenih toplotnih mostov.
