Jasna Marin
Pojem urejenega vrta največkrat povezujemo z okolico, ki jo krasijo privlačna drevesa, grmovnice, trajnice in sezonske cvetlice; kar je povsem razumljivo, kajti zlasti lesnate rastline, ki dolga leta rastejo na vrtu, pogosto nastopajo kot glavni akterji zelenega okolja. Vendar je lahko tudi pridelovalni vrt silno privlačno zasnovan in služi ne le za pridelavo vrtnin, temveč tudi kot okras. Lahko si omislimo tudi druge rešitve in kot osrednji del vrta postavimo vrtni paviljon, do katerega peljejo trdni oboki, ki služijo kot opora nekaterim rastlinam in hkrati v vrt vnašajo tretjo dimenzijo.
Kovinska konstrukcija
Pergole ponujajo oporo rastlinam, in če na vrtu nimamo dreves, je lahko oporna konstrukcija tista, ki pritegne in usmerja naš pogled v želeno smer. Opora je lahko iz kovanih železnih palic, prebarvanih z belo barvo, ki se čez poletje najmanj segreje in zato ne povzroča ožiga na rastlinah. Po njej se na enem koncu lahko vzpenjajo lubenice, na drugem pa fižol, ki se v sezoni toliko razraste, da se lahko zatečemo v senco njegovih listov. Vzpenjave sorte fižolov dobro uspevajo v tleh, revnih z dušikom. V višino zrastejo po tri ali štiri metre, zato bodo na vrhuncu poletja zagotovo že oblikovale sorazmerno gosto zeleno zaveso, na kateri bodo v približno treh mesecih zrasli stroki.
Dekorativno in praktično
Jagode in drugo sadje ter vrtnine, ki jih radi napadejo ptiči, lahko pred čivkajočimi prijatelji vrta zaščitimo z mrežastim pokrovom, ki je izdelan skladno z drugimi elementi v vrtu.
Visoke grede
Zaradi urejenega in privlačnega videza so v zadnjih letih priljubljene visoke grede. Te zasnujemo tako, da drenažni sloj (veje, listje) in nato še zemljo (najprej grude, nato še fino prst) nasujemo v stabilno ogrodje, ki je lahko narejeno bodisi iz lesenih brun ali desk bodisi sezidano iz opeke ali betonskih zidakov. Stene visoke grede so lahko tudi iz vzdržljive umetne mase. Visoke grede so primerne za katerikoli vrt in so izvrstna rešitev za zemljišča z manj rodovitno prstjo, saj lahko vanje nasujemo prav takšno prst, kakršno posamezne rastline potrebujejo za rast. To pa zagotavlja boljši pridelek in večjo odpornost rastlin.
Visoko gredo lahko postavimo tudi na balkon ali teraso, in če je takšna greda varna pred dežjem, lahko začnemo zasajati rastline, še preden bomo to lahko storili na klasičnem vrtu.
Obrobe iz pločevine
Zelo skladen in urejen je videti vrt, ki ima vrtne poti posute s peskom, pridelovalne gredice pa nekoliko povišane in obdane s pločevinastimi obrobami. Rastline v takšnih gredah običajno bolje uspevajo kot neposredno na ravnih tleh in uspešneje kljubujejo nalivom, zaradi višine in pločevinastega roba kot tudi peska na tleh so nekoliko varnejše pred polži, saj te prej uzremo in jih lahko hitro odstranimo. Za varnost pred voluharji je treba na dno takšnih gred – podobno kot pri visokih gredah – položiti kovinsko mrežo.
Spredaj manjše, zadaj večje
Še namig za sajenje: na robove gredic posadimo nižje rastline, proti osrednjemu delu pa je lahko preplet zelenjave in okrasnih rastlin vse višji.
