(FOTO) Rastline za barvitost in svežino na terasi. Ste jih že posadili?

Jasna Marin Jasna Marin
03.06.2021 04:00
Pri senčenju terase ali vrtnega prostora lahko imamo poleg mehanskih senčil tudi naravno senčenje, za katerega poskrbimo z rastlinami.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Shutterstock

Nekateri prisegajo na drevo v bližini terase, drugi raje izberejo lesnate vzpenjavke, ki jih posadijo neposredno ob teraso. Prednost rastlinskega baldahina je, da vseskozi uravnava vlago in klimo, obenem je tudi pogled na zelene liste, barvite cvetove in zoreče plodove prijeten in osvežujoč.

Cvetoče vzpenjavke

Lesnate vzpenjavke sodijo med rastline, ki omogočajo raznoliko in domiselno oblikovanje okolja. Z njimi lahko popestrimo ograje, pročelja hiš, posadimo jih lahko ob latnike, masivno pergolo in z njimi zasenčimo teraso.

Glicinija ali modri dež je ovijava vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi lepih dišečih cvetov, ki so lahko modre, rožnate ali bele barve, najmočneje pa se razcvetajo na začetku pomladi. Je zelo agresivna rastlina, ki se kakor piton ovije okrog opore, zato ni najboljša izbira za rahlo konstrukcijo. Rastlina zraste do 15 metrov. Uspeva v hranljivih in dobro odcednih tleh, po prvem bogatem cvetenju jo obrežemo, da spodbudimo vnovično cvetenje, dodatno rez pa bo potrebovala še pozimi. Pri gliciniji je pomembno, da kupimo takšno, ki je vzgojena iz potaknjenca. Če je vzgojena iz semena, navadno zelo pozno ali nikoli ne cveti. Zato izberimo glicinijo, vzgojeno iz potaknjenca, pridobljenega od matičnjaka, ki spomladi bogato cveti; tako si bomo zagotovili rastlino, ki bo imela enake karakteristike kot matična rastlina.

Glicinija (Wisteria)
Dan74/Shutterstock

Jasminova troba se opore oprijema z oprijemalnimi zračnimi koreninami. Proti koncu poletja in do konca jeseni jo krasijo trobentasti cvetovi intenzivne oranžne ali rdečkaste barve. Sadimo jo na sončno rastišče, v dobro odcedna rodovitna tla. Rastlina je izjemno odporna, v višino zraste tudi do deset metrov in več, zato potrebuje zelo trdno oporo. Obrezujemo jo spomladi. Pri izbiri opore je treba upoštevati, da rastlina sčasoma postane zelo težka, zato potrebuje trdno konstrukcijo, ki bo vzdržala težo ozelenelih rastlin.

Jasminova troba (Campsis radicans)
Shutterstock

Srobot ali klematis je plezava vzpenjavka, ki jo gojimo zaradi izjemno dekorativnih in nežnih cvetov. Srobot posadimo v jamo, napolnjeno z mešanico komposta in šote, tako da sadiko nekoliko upognemo in jo položimo vsaj deset centimetrov globlje, kot je bila v lončku. Za rast potrebuje dobro odcedna tla. Koreninski del mora biti v senci, zato je dobro, če so tla prepraščena s pokrovnimi rastlinami. Cvetovom pa zelo prija sonce. Zgodaj cvetoče srobote vrste montana je treba obrezati takoj po cvetenju, velikocvetne pa režemo zgodaj spomladi - takrat odstranimo vse stare in odmrle poganjke, ostale pa prirežemo do močnejših zalistnih popkov. Pri skupini zgodaj cvetočih srobotov, ki cvetijo aprila in v začetku maja, obrezovanje ni potrebno, a je koristno. Odstranimo le odmrle dele in poganjke, na katerih so bili cvetovi. Srobot, ki cveti od maja do junija, skrajšajmo pozno jeseni za približno 10 do 20 centimetrov, ker cveti na poganjkih prejšnjega leta. Za poznocvetoče vrste in sorte je značilno, da tvorijo cvetove na novih poganjkih. Zato jih jeseni močno obrežemo. Pomlajevalno rez za srobot, ki ne cveti več bogato, opravimo marca ali aprila - takrat močno obrežemo rastlino.

Pflanzenfreude.de

Vrtnice vzpenjavke veljajo za ene najlepših cvetočih grmovnic. Vrst in sort je veliko, za nekatere je značilno, da imajo enostavne, druge pa vrstnate cvetove. Primerne so za razpeljevanje po zidovih, pergolah, ograjah, zlasti privlačne pa so sorte, ki cvetijo od konca pomladi do jeseni. Veje vrtnic v začetku zime - lahko tudi na začetku pomladi - le nekoliko prirežemo, da jih oblikujemo, sicer pa sproti odstranjujemo suhe in poškodovane poganjke. Za obilno cvetenje je treba vrtnice spomladi in poleti približno vsake tri tedne dognojevati. Treba jih je vezati na oporo. Pomankljivost je ta, da proti boleznim in škodljivcem navadno uporabljamo kemične pripravke.

Shutterstock

Kovačnik je ovijava vzpenjavka, na kateri se poleti razcvetajo cevasti, prijetno dišeči cvetovi. Rastlina uspeva v rodovitnih in dobro odcednih tleh na sončnem ali delno senčnem rastišču. Ko kosteničevje odcveti, odcvetele poganjke porežemo. V višino zraste rastlina tudi do štiri metre. Obrezujemo po cvetenju; če se rastlina zelo razraste, jo močno skrajšamo in pomladimo.

Navadni kovačnik (Lonicera periclymenum)
Wikimedia

Vzpenjava hortenzija ima bele pladnjaste cvetove, ki cvetijo od konca junija do konca julija. Sadimo jo na polsenčno lego in jo, dokler je rastlina mlada, v času vegetacije izdatno zalivamo. Lahko imamo nekaj težav s prezimitvijo rastline. Z leti postane rastlina težka, zato je pomembno, da ji pripravimo močno ali dodatno oporo, na primer z žico ali lesenimi latniki, ki razbremenijo osrednji del rastline.

Vzpenjava hortenzija (Hydrangea petiolaris) je kraljica severnih vlažnih in senčnih predelov. S svojimi belimi cvetovi vnaša svetlobo v temačne kotičke.
Shutterstock


Okusni sadeži

Aktinidija ali kivi je lahko posajen ob južnem delu terase, da se razširja po žičnati opori in pergoli. Pozno spomladi preverimo, ali ga je treba na kakšnem mestu povezati ob oporo. Praviloma ga režemo decembra, ko še ni solzenja, ali tik pred vegetacijo, ko so brsti napeti, sicer se bo solzil. Dokler kivi cveti, ne posegamo v rastlino. Šele ko se oblikujejo plodovi, odrežemo bohotivke. To so poganjki, ki imajo zelo neizrazita očesa. Iz teh naslednje leto ne bo pridelka. Bolj šibki poganjki s čokatimi brsti so rodni, za njih pa je treba dobro skrbeti, da se čim bolj razvijejo. Da bo kivi rodil, moramo imeti na vrtu moško in eno ali več ženskih rastlin.

Shutterstock

Vinska trta že po tradiciji naše dežele sodi na domač vrt. Če raste kot brajda, nam poleg jesenskega pridelka poleti daje prijetno senco ob posedanju pod njo. Trta ima vrhunske karakteristike, saj ima velike liste, kasneje pa na njej dozori še grozdje. Slaba stran je, da privablja mrčes, ki se zbira na grozdju ob cvetenju in takrat, ko dozorijo jagode.

Jasna Marin
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.

Več vsebin iz spleta