Do leta 2030 bi morali v EU korenito obnoviti kar 35 milijonov stavb

O tehničnih in zakonodajnih vidikih zunanjega toplotnega ovoja ter obnovljivih virih energije so na nedavnem srečanju, ki ga je organiziralo Slovensko združenje za trajnostno gradnjo GBC Slovenija, razglabljali predstavniki inženirske in arhitekturne stroke s področja gradbeništva in urejanja prostora, upravniki večstanovanjskih stavb ter ostali strokovnjaki, ki so upravljavsko, okoljsko ali ekonomsko vpeti v trajnostno gradnjo. Izpostavili so pomembnost energijsko učinkovitih stavb in certificiranja fasadnih sistemov, predstavili prednosti trajnostnih izolacijskih materialov, zrakotesne izvedbe ovoja ter rešitve za izboljšanje energetske učinkovitosti ter toplotnega in zvočnega udobja vseh vrst stavb..

Z zelenim dogovorom do podnebne nevtralnosti

Da slabo izolirane stavbe pomenijo izgubo energije in denarja za stroške obratovanja, zlasti ogrevanja in hlajenja in imajo zelo visok ogljični odtis, je opozoril predsednik UO GBC Slovenija dr. Iztok Kamenski. Po njegovih besedah je danes v Sloveniji energijsko potratnih kar 75 odstotkov stavb, delež le-teh se bo do leta 2050 še povečal, kar bo vodilo tudi do znatnih stroškov energije za njihovo obratovanje. Stavbe, ki energijo koristijo predvsem za ogrevanje in hlajenje, so že zdaj odgovorne za 36 odstotkov evropskih emisij CO₂, poudarja Kamenski, ki pravi, da smo se v EU z zelenim dogovorom zavezali doseči podnebno nevtralnost Evrope do leta 2050, do leta 2030 pa naj bi izpuste zmanjšali za 55 odstotkov v primerjavi z letom 1990. "Ker stavbe porabijo skoraj polovico vse energije in surovin, so ključne za doseganje cilja zmanjšanja emisij toplogrednih plinov. Gradbeni sektor zato nosi veliko odgovornost za trajnostne izboljšave pri gradnji stavb," je dejal Kamenski. "Da bi uresničili evropske zaveze, bi morali v EU do leta 2030 korenito obnoviti kar 35 milijonov stavb, torej podvojiti letno število energetskih prenov obstoječega stavbnega fonda. Že od začetka leta 2021 velja, da bi morala biti vsaka novogradnja v Evropi skoraj nič energijska stavba, a se letno stavbni fond obnovi le za 0,6 odstotka, novih, skoraj nič energijskih objektov pa je letno v povprečju le 0,2 odstotka.''

Nacionalni načrti in zakonodaja

In kako daleč smo pri uresničevanju zastavljenih ciljev v Sloveniji? Naša država si je ambiciozne cilje na področju energetske učinkovitosti stavb že določila v različnih dokumentih. Celoviti nacionalni energetski in podnebni načrt Republike Slovenije (NEPN), ki je bil sprejet februarja 2020 in bo že v letu 2023 deležen prenove, zasleduje cilj zmanjšanja emisij toplogrednih plinov v stavbah za vsaj 70 odstotkov glede na leto 2005, pri čemer naj bi delež obnovljivih virov energije (OVE) v rabi energije v stavbah predstavljal vsaj 2/3, so pojasnili strokovnjaki. Cilj glede energetske učinkovitosti stavb za javni sektor je določen celo v zakonu, in sicer Zakonu o učinkoviti rabi energije ZURE. To je prvi zakon, ki se je v celoti posvetil energetski učinkovitosti stavb in izhaja iz energetskega zakona, ki je do leta 2020 celovito urejal obsežno področje energetike. Marca 2021 je država sprejela še en pomemben strateški dokument - dolgoročno strategijo energetske prenove stavb do leta 2050, ki določa, da mora biti do leta 2050 energetsko prenovljenih 74 odstotkov enostanovanjskih in 91 odstotkov večstanovanjskih stavb. Pri tem se ocenjuje, da se bo končna raba energije zmanjšala za 45 odstotkov, emisije CO₂ pa za skoraj 75 odstotkov glede na leto 2005. "Izjemno ambiciozni cilji nam kažejo usmeritev za prihodnost, vendar se zdi, da jih ne bo enostavno doseči, saj se zatika tako pri novih, skoraj ničenergijskih stavbah, kot tudi pri energetski prenovi obstoječega fonda stavb. Regulativa naslavlja zahtevo, da morajo biti vse nove stavbe, tako javne kot zasebne, skoraj ničenergijske (sNES), torej stavbe z zelo visoko energetsko učinkovitostjo oz. zelo majhno količino potrebne energije za delovanje, pri čemer je potrebna energija v zelo veliki meri proizvedena iz OVE. Ta definicija pa se nanaša tudi na gradbeno tehnične predpise, ki določajo minimalne zahteve glede največjih dovoljenih potreb za ogrevanje, hlajenje oz. klimatizacijo, pripravo tople vode in razsvetljavo v stavbi," so opozorili strokovnjaki. Glede tega je še vedno v veljavi Pravilnik o učinkoviti rabi energije (PURES), kljub temu, da je bil v decembru 2021 sprejet novi GZ-1. Ta je še vedno zelo pomemben, saj dopolnjuje zakonodajo in vsebinsko določa tehnične zahteve za učinkovito rabo energije v stavbah ter metodologijo za izračun energijskih lastnosti stavbe. Glavne izzive pri energetski učinkovitosti stavb predstavlja odločanje o načinu in obsegu prenove posameznih vrst stavb ter o virih njenega financiranja.

Slabo izolirane stavbe so energijsko potratne

V slabo izoliranih stavbah se uporabniki srečujejo s težavami, kot so temperaturna nihanja v prostoru, vlaga in prekomerni hrup, ki močno vplivajo na kakovost bivanja. Tudi alge, plesni in zbledeli barvni odtenki ter poškodbe na fasadi objektom po nepotrebnem znižujejo vrednost. Energijsko učinkovitost stavbe znižujejo še toplotni mostovi, ki slabšajo pogoje bivanja. Neprimerni materiali ali neustrezna izvedba lahko privedejo do pospešenega propadanja fasade ter dodatnih stroškov za sanacijo, saj dotrajana fasada ne opravlja več svojih osnovnih funkcionalnosti. Fasadni ovoj lahko tako predstavlja od 30 do 50 % izgube energije, z energijsko potratnimi stavbami pa narašča tudi obremenjevanje okolja s prevelikimi izpusti toplogrednih plinov. Skupni dejavnik, ki omogoča prekomerno ohlajanje ali pregrevanje stavb z visoko porabo energije in nizko raven toplotnega udobja, je ovoj stavbe z nezadostno toplotno izolativnostjo. Ovoj je pri energetski učinkovitosti stavbe in njeni odpornosti tako ključen, saj ima velik vpliv na obstojnost in dodano vrednost objekta. Vsak del ovoja stavbe sestoji iz enega ali več slojev materialov, ki morajo na objektu delovati kot usklajena celota. Ovoj stavbe mora zadostiti številnim funkcionalnim zahtevam, kot so mehanska stabilnost, vodotesnost in zrakotesnost, ohranjanje toplote, preprečevanje kondenzacije, zvočna izolativnost in požarna zaščita, hkrati pa zagotavljati možnost vzdrževanja in obnove. Za večino teh funkcij obstajajo standardi, s katerimi proizvajalci dokazujejo nespremenljivost lastnosti vgrajenega izdelka ali sistema ter njihovo kakovost. Tako morajo vsi fasadni sistemi pridobiti evropski ocenjevalni dokument (EAD), ki zelo natančno navaja, katere izolacijske obloge so lahko predmet ocenjevanj (to so EPS, kamena in mineralna volna ter druge izolacije naravnega izvora). Za fasadne sisteme lahko proizvajalec pridobi tudi okoljsko deklaracijo proizvoda (EPD), ki predstavlja enotno merljiv vpliv na okolje v življenjskem ciklu proizvoda. Tako morajo biti tudi kontaktne fasade (ETICS) skladne z vsemi zakonskimi zahtevami in standardi ter morajo imeti na podlagi EAD izdelano evropsko tehnično oceno ETA. Da bi tako v stavbah lahko dosegli bistveno nižjo porabo energije, večjo stopnjo toplotne izolacije, zaščito pred hrupom in varnost pred požari, je za ovoj stavbe treba uporabiti učinkovite, trajnostne in cenovno dostopne gradbene materiale, ki jih bo mogoče ponovno uporabiti ali reciklirati. Investitorji lahko za gradnjo ali prenovo javnih, poslovnih, individualnih ter večstanovanjskih objektov izkoristijo tudi spodbude Eko sklada skladno z aktualnimi javnimi pozivi, ki so objavljeni na njihovi spletni strani.