Sanja Verovnik
Izolacija iz mineralne volne je tako imenovani filc, pojasni Borut Kocjan, iz podjetja Saint-Gobain gradbeni izdelki- sektor ISOVER. "Najpogosteje uporabimo izolacijo iz steklene volne z nizko toplotno prevodnostjo (λD vrednosti med 0,034 in 0,032 W/mK), ki jo je zaradi ustrezne gostote mogoče vpenjati med špirovce. Odvisno od načina izvedene strešne konstrukcije oziroma celotne strehe lahko izolacijo med špirovce vstavimo v celotni debelini, predvsem če je streha podeskana, preko nje nameščena sekundarna kritina in nad njo zračni most pod kritino, ki omogoča pretok zraka."
Parna ovira ne sme biti prekinjena
Borut Kocjan opozori še na pomembnost druge plasti izolacije pod izolacijo med špirovci: "Vgradimo jo prečno na prvo plast preko špirovcev med prečno nameščene kovinske profile, da preprečimo pojav toplotnih mostov. Ta druga plast je lahko ustrezno tanjša. Je pa vse odvisno od izolativnosti, ki jo želimo doseči." Pritrdilne distančnike, s katerimi lahko reguliramo debelino druge notranje plasti izolacije, pritrdimo na špirovce bočno ali čelno, odvisno od tipa distančnika, razloži sogovornik. Sledi vstavljanje ali vijačenje tako imenovanih CD kovinskih profilov prečno na špirovce in istočasno uravnavanje poteka ravnine.
"Parno oviro za doseganje zrakotesnosti pritrdimo na profile in pazimo, da ta ni nikjer prekinjena. Na stikih pri preklopih dolžine 15 cm je treba z ustreznimi lepilnimi trakovi prelepiti tako stike kot preboje. Pri stikih z zidom je treba spoje zatesniti s trajnoelastično tesnilno maso. Mavčno-kartonske plošče nato vijačimo v CD-profile. Ob povečani zahtevi po ognjeodpornosti uporabimo ustrezne plošče. Sledita še fugiranje spojev in obdelava stikov s fugirnimi masami," postopek opiše Kocjan.
Ustrezna debelina izolacije
Pri vgradnji izolacije iz mineralne volne moramo biti zelo pozorni na ustrezne debeline, ki jih določata debelina špirovcev in dolžina distančnika, na katero so pritrjeni prečni nosilci. Prekoračitev debeline ne prinaša nič dobrega oziroma celo zmanjšuje pretok in prehod zraka skozi difuzijsko odprto streho, ki omogoča primerno kakovost zraka v zaprtem bivalnem prostoru v mansardi. Pretiravanje pri debelini izolacije glede na razpoložljiv prostor lahko privede tudi do napenjanja oziroma povešanja mavčno-kartonskih plošč.
Kako se lotiti obdelave stikov
Na koncu je treba poskrbeti še za stike. Kocjan pojasni, da finalna obdelava stikov ni le zaključek del suhomontažne gradnje, temveč morda njen najbolj bistveni del. Odločilno vpliva na videz in kakovost suhomontažne konstrukcije. Njena vloga je zagotoviti ravno, čvrsto površino brez razpok. Sogovornik opozori, da je za kvalitetno fugiranje treba prav tako kvalitetno in predvsem pravilno izvesti predhodna dela - od postavitve podkonstrukcije, vijačenja do dilatacije in drsnih stikov ...
"Za grobo in fino zapolnitev stikov se prvi sloj polnilca stikov obilno nanese na stik z lopatico ali gladilko. Bandažni trak iz steklenega voala se z gladilko v eni potezi narahlo vtisne v mokro maso na stiku plošč. Samolepilni bandažni trak pa se predhodno nalepi na suho površino preko stika plošč.
Morebitne neravnine se naknadno pobrusijo z brusnim papirjem. Naknadno zaglajevanje stikov se lahko izvede z masami, vendar je za popolnoma gladko površino treba uporabiti namenske finalne mase. Maso je treba izdatno nanesti preko predhodnih slojev in jo zagladiti, tako da bo v celoti poravnana z ravnino sosednjih plošč," pravi Kocjan, ki priporoča pri indirektni svetlobi in zelo zahtevnih estetskih zahtevah, kjer bi bili moteči rahlo vidni stiki, glajenje plošč preko celotne površine. Posebno pozornost namenimo izvedbi okrog strešnih oken. "Uporabimo lahko tudi različne ustrezne ojačitvene profile za zaščito vogalov pred mehanskimi poškodbami," sklene sogovornik.
