Ob vse slabši prodaji pohištva na domačem trgu proizvajalci radi iščejo rešitve v nišnih izdelkih, cenejši, manj kakovostni ponudbi ali izdelavi za velike tuje trgovske znamke. Kako jih zadnji dve možnosti lahko pokopljeta, uči izkušnja mariborskega podjetja Sedežne garniture Razgoršek z Ikeo. Konkurenca v tujini je namreč huda in prodajne cene so vse nižje. "A čeprav pohištvene industrije v obsegu, kot smo ga poznali včasih, v Sloveniji ne bo več, so možnosti za prodor na tuje trge še vedno odprte," iz izkušenj in dosežkov podjetja Klun Ambienti ter konzorcija Magnet design upravičeno samozavestno in prepričljivo trdi direktor, arhitekt Robert Klun. Le pravilno in pravočasno se je treba prilagoditi.
Največja težava je majhnost
Kdaj in predvsem zakaj je Slovenija pravzaprav izgubila mesto med pomembnimi igralci v izvozu pohištva?
"Povsem neposredno, brez dlake na jeziku: glavni razlog za propad slovenske pohištvene industrije je dejstvo, da se je pokradlo vse, kar je bilo kakovostnega. Med tranzicijo so novi lastniki iz nekoč velikih, uspešnih podjetij zgolj izčrpali znanje in denar ter jih nato poceni razprodali. Od Slovenijalesa, Novolesa, Bresta, Lipe Ajdovščina naprej."
In kaj nam danes najbolj manjka? Kje smo zaspali - v proizvodnji, plasiranju na trge?
"Največja težava je butična majhnost, v kateri smo se znašli. Samo nekaj nas namreč še drži stik z inovativnostjo, kakovostjo in velikim vlaganjem v kadre ter razvoj, ki so nujno potrebni za prodor in obstanek na trgu. Medtem se svetovna pohištvena industrija, velika podjetja, sistemi povezujejo v še večje vrhunske konglomerate. Kako naj jim potem konkurira nekdo z milijonom in drobiž prometa? Konkretno: eden naših partnerjev, norveški Flokk, je pokupil devet odličnih podjetij, med njimi najboljšega proizvajalca ergonomskih pisarniških stolov, švicarski Stoll Giroflex, in danes skupina v prometu presega milijardo in pol.
Kje in kdo izstopa
Koliko pa se znamo oziroma koliko se sploh hočemo povezovati?
"To odlično vprašanje odpira veliko rano slovenskega neuspeha na vseh področjih. Ki korenini, kot sem že omenil, v pogoltnosti teh, ki so industrijo najprej uničili, zdaj pa za nagrado sedijo v različnih odborih ter še naprej določajo smeri razvoja slovenskega gospodarstva. Zato seveda ne more biti presenečenje, da sta pohištvena in lesna panoga manj od sence tiste v osemdesetih z naprednim dizajnom in tehnologijami. To bi morali presekati in v razvojne segmente vključiti tiste, ki ves čas hodimo po robu. Ki smo dokazali, da znamo in si želimo povezovanja, skupnih zmag.
Drugo gnilo jedro pa je žalostno dejstvo, da (si) nočemo priznati, kje in kdo izstopa. Sam sem v določenih segmentih odličen, medtem ko mi drugje primanjkuje tako znanja kot izkušenj in tega me ni sram priznati. Zato se v konzorciju Magnet design tudi intenzivno povezujem(o), dopolnjujem(o) in nadgrajujem(o) z drugimi enakomislečimi vrhunskimi podjetji."
In spet sva pri našem "nacionalnem športu" - zavisti. Zaradi nje raje umremo s sosedom, kot bi si pomagali preplezati ovire. Zakaj soliramo?
"Pomisliva – ukvarjate se z dejavnostjo A, jaz z B. Če boste uspešni, prepoznavni, dobri, vas bo poiskalo deset, sto strank dnevno, enako mene, in ker sodelujeva, jih imava skupaj že dvesto. Logika je preprosta in v poslu smo vsi prepleteni. Sploh mi arhitekti. Loči nas le kreativnost, tista iskra za dogajanje. Da smo željni biti drugačni, odkrivati svet. To je bistvo mojega vsakdana."
Vložek v preživetje je ogromen
Kaj pa danes išče trg?
"Verjamem, da Klun Ambienti na trgu tako dobro kotiramo zaradi jasne identitete, posebnosti, kakovosti, strokovnosti ponudbe, predvsem pa najboljšega servisa. Ki nas sicer resnično veliko stane, tako denarja kot časa, saj pomeni, da zaposlujemo več ljudi kot klasični obrtniki. A le, če imaš nekoga, ki skrbi za podporo v pisarni, delo s strankami, organizacijo podjetja, tehnični del, dostavo, dizajn …, ujameš vrhunskost in lahko razmišljaš o preboju v tujino. Kjer pa za uspeh delaš še 24 ur in sedem dni v tednu z odnosom, kakovostjo, prilagodljivostjo na najvišjem nivoju, da si konkurenčen najboljšim. Vložek v preživetje je torej ogromen, a se na dolg rok izplača, daje veselje in zadoščenje."
Ob slabši prodaji tako doma kot v tujini proizvajalci iščejo rešitve predvsem v cenejši kakovosti in izdelavi za tuje trgovske znamke. Kako ocenjujete te prilagoditve?
"Spogledovanja, kaj šele tekmovanja z 'nižjecenovniki' iz Kitajske, Turčije, Romunije si Slovenci ne moremo privoščiti. Ta pot nas zagotovo pelje v pogubo. A ne glede na to, kako se slepimo, za nas še vedno ne ve nihče. Sam sem dolgo nasprotoval tudi ideji, da bi izdelovali visokokakovostne izdelke za tuja podjetja. Če je le pametno izbrana in zelo omejena, na dvajset, trideset odstotkov, je odločitev za tako imenovane loan posle za reden pritok denarja zato pravilna. Takoj ko proizvodno linijo, zaposlene in servis okupira v 70, celo 80 odstotkih, pa se lahko poslovite od razvoja in visoke motivacijske stopnje zaposlenih, saj vas sistem pohrusta. Prav pri nas je veliko idealnih primerov, kako so takšne napake usodne – saj so podjetja ostala brez znanja, idej, vizij, inovativnosti, kakovosti, da o izgubi identitete, blagovne znamke, ne govorimo."
Balkan ni naš trg
Kateri trgi so torej dejansko naša priložnost?
"Tudi na ta odgovor si znajo odgovoriti vsi razen nas. Država bi morala namreč v različnih industrijskih vejah prepoznati primerne trge in izstopajoča podjetja ter jim nato pomagati, jih podpirati v promociji, prodoru med najbolj iskane. V pohištveni industriji naši trgi tako niso Balkan, Španija ali vzhodna Evropa. Zakaj? Ker je zmeraj treba vedeti, kje so cene določene panoge boljše, konkurenca manjša in dodana vrednost v ceni bistveno višja. Zahodna Evropa, Skandinavija, Amerika, Zaliv so po moje ta naša prihodnost. Ali če sem še konkretnejši: prepričan sem, da je Amerika za izvoz pohištva še vedno daleč najboljši trg, saj je tudi največja ekonomija. Kreativnejši pa lahko 'plodove nabiramo' tudi pri eksotih, v Afriki, Arabiji, Emiratih, Kuvajtu. Nafta je še vedno simbol za denar in gradijo se milijardna mesta, ne zgolj stolpnice, hoteli. Sami smo nanje začeli prodirati pred petimi leti, uspeli z lepimi in velikimi projekti, v katerih smo povezali celotno vrhunsko slovensko industrijo arhitekture, notranjega dizajna, pohištva, instalacij, opreme. Naš center, konzorcij slovenskega znanja, arhitekture Magnet design, ki je v centru Ljubljane, je v zadnjih treh letih opremil tako vile kraljeve družine, hotele (Marriott Riyadh, Starwood Riyadh, Aloft Dhahran) in kraljevi resort Canary Hills. V naslednjem letu pa bomo v Savdski Arabiji prisotni že na štirih sejmih in odpiramo tudi prvi konzorcijski 'showroom' slovenskih podjetij, po vzoru Magnet designa v Ljubljani. Tako bomo prvi v vrsti, ob tistih, ki se ukvarjajo z opremljanjem domov, poslovnih prostorov in hotelov."
