
Žirija za 25. večernico v sestavi Melita Forstnerič Hajnšek, Dragica Haramija (predsednica), Darka Tancer Kajnih, Alenka Urh in Barbara Zorman se je sestala na drugi seji in izmed izbrane deseterice knjig, kandidatk za večernico 2021, izbrala peterico.
Deseterica nominirank za večernico 2021 so bile: Tina Arnuš Pupis: Na gozdni južini; Borut Gombač: Skrivnost lebdeče knjige; Barbara Gregorič Gorenc: Negotove pesmi; Nataša Konc Lorenzutti: Gremo mi v tri krasne; Nina Mav Hrovat: Posluh, jazbec gre!; Sebastijan Pregelj: Vrnitev; Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ; Barbara Simoniti: Las na koži; Damijan Šinigoj: Kjer veter spi in Bina Štampe Žmavc: Pesem v oblačku.
Izmed deseterice je izbrala peterico enakovrednih finalistov. To so:
Barbara Gregorič Gorenc: Negotove pesmi (Mladinska knjiga),
Borut Gombač: Skrivnost lebdeče knjige (Litera),
Sebastijan Pregelj: Vrnitev (Miš),
Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ (Mladinska knjiga),
Damijan Šinigoj: Kjer veter spi (Miš).
Utemeljitve finalistk žirije
Borut Gombač: Skrivnost lebdeče knjige

Gombačeva zbirka kratkih fantastičnih zgodb vsebuje vse prvine najkakovostnejših del tega žanra, hkrati pa ga po svoje presega, nadgrajuje. Zgodbe so polne liričnosti, iskrivosti, humorja, pa tudi miline in žlahtnosti. Protagonisti so drugačni, nesprejeti, kot iz nekih drugih svetov. S pretanjenim občutkom za družbene in intimne krivice avtor pristopa do materije in do svojih protagonistov. Ni didaktičen, vsiljivo vzgojen, skozi strukturo zgodb se vseskozi kaže odnos do drugačnih. Z empatijo in razumevanjem rešuje nenavadne življenjske situacije. Z ekspresivnim jezikom prepleta svetlo in temno, realno in fiktivno. Gombač preseneča, razpira čisto nove prostore in je recepcijsko zelo razprt. Zelo drugačna, zelo sveža knjiga v vseh prvinah.

Barbara Gregorič Gorenc: Negotove pesmi

Pesmi učinkovito poustvarijo najstniški (samo)govor s pomočjo vsakdanjega, mestoma pogovornega ali slengovskega izrazja, prepredenega s kriki in vzkliki. Sredi vsakega od teh izlivov negativnih občutij uspe pesnici umestiti podobo živali, ki obupanemu in brezvoljnemu pesniškemu subjektu razsvetli pot. Zbirka tako ustvari sodobni pesniški bestiarij, ki ne referira na nasilne in tragične, temveč na optimistične in humorne aspekte obstoječega. Tudi tu knjiga posnema tolažilno moč živali v resničnem življenju: spodbude, ki prihajajo od njih, so včasih izražene s šepetom, živalskimi glasovi, še večkrat pa z dotikom, gibanjem, toplino. Zbirka negotovost vzpostavlja kot izhodišče za rast, kar je v času, preplavljenem z diskurzi brez sleherne avtorefleksije, že samo po sebi zdravilno.

Simona Semenič: Skrivno društvo KRVZ

Simona Semenič s svojim romanesknim prvencem dokazuje, da je tudi v prozi suverena, avtentična, slogovno novatorska, subtilna. Napeta pustolovska zgodba z vsemi gradniki žanra in avtoričinimi svojstvenimi (meta)narativnimi postopki, duhovitimi samonanašalnimi posegi je sveža, mestoma samoironična, vseskozi pa prepričljiva, napeta in mnogoplastna. Vešče se sprehaja med vsakdanjostjo in mitologijo, med realnim in imaginarnim - z neizmernim bogastvom književnih referenc - v živem jeziku. Štirje prijatelji in vsi, ki jih spremljajo na tej filmsko kadrirani poti odkrivanja skrivnosti, pa tudi čisto običajnih vsakodnevnih družinskih tegob, v lahkotnem premagovanju časov in prostorov, niso podobni vsem podobnim prijateljskim združbam iz vseh mogočih knjig in filmov, ampak so sveži in drugačni. Skrivno društvo KRVZ je igriv, naslovniško razprt roman, ki pomeni krepko osvežitev v današnji mladinski književnosti.

Sebastijan Pregelj: Vrnitev

Šesti del Zgodb s konca kamene dobe, Vrnitev, je vrh serije: Brin in Črna sta preživela zimo na Hodiškem jezeru (sedanja Avstrija), odločita se, da bosta šla domov, na Barje. Zdaj sta že skoraj odrasla; skleneta, da bosta postavila svoje kolišče in zaživela skupaj. Zgodovinska serija je prepletena s pustolovščinami, ki jih doživljata Brin in Črna na svoji poti, ta pa je simbolično tudi pot njunega odraščanja. V informativnem dodatku Vrnitve so razloženi štirje uporabljeni pojmi: o začetkih poljedelstva in kmetovanja, živinoreji in o duhovnosti koliščarjev. Verjetnostna motivacija temelji na znanstvenih dognanjih arheološke stroke (fakt), avtor pa skozi pripoved predstavlja prepričljiv oris koliščarske civilizacije na Ljubljanskem barju in širše. Predstavljeni so vsakdanje življenje kamenodobnih ljudi (fikcija), njihovi uporabni predmeti, prehranjevalne navade in verovanja.
Šesta, predzadnja knjiga iz serije Zgodb s konca kamene dobe Vrnitev ostaja na visoki ravni prejšnjih. Vešče napisana zgodba izpred 5000 let prinaša vse najžlahtnejše značilnosti žanra. Pregelj izhaja iz dejanskih (pra)zgodovinskih faktov, unescovsko zaščitene dediščine in ustvarja napete zgodbe s prepričljivim pridihom nekdanjega časa, ki z današnjim sploh nima tako malo skupnega. Avtor je nevsiljivo poučen, hkrati pa opozarja na mnoga pomembna starodavna odkritja. Razen Jalna in njegovih Bobrov te tematike v otroški književnosti doslej ni bilo.

Damijan Šinigoj: Kjer veter spi

Pustolovski roman Ko veter spi je napeta in tudi kompozicijsko razgibana knjiga, v kateri se srečata dve liniji - v eni gre bralec po sledeh pogrešanega uslužbenca Zavoda za gozdove, v drugi sledi fantu in dekletu, ki si hočeta privoščiti pustolovščino, a se ta kmalu prevesi v dramo s srečnim koncem. Pisatelj je zgodbo, ki se zvečine dogaja v jami, spletel v kratkih (naslovljenih) poglavjih. Opozoriti velja na odlične dialoge, ki si jih zlahka predstavljamo na filmskem platnu, kar ni presenetljivo, saj avtor medij filma dobro pozna. Zgodba je kljub fikcijskosti izpisana zelo realistično in psihološko prepričljivo. Roman bralca seznani tudi z nekaterimi dejstvi o jamarstvu, postopki reševanja, pripravami na spust v jamo, pa tudi s speleološkimi in drugimi značilnostmi slovenskih jam.

Že od leta 1997
25. večernico, nagrado za najboljše mladinsko literarno delo minulega leta, izdano pri kateri od slovenskih ali zamejskih založb ali v samozaložbi, bomo podelili na Srečanju slovenskih mladinskih pisateljev Oko besede 24. septembra.
Podelitev bo na Očesu besede v Murski Soboti 24. septembra
Nagrada se podeljuje od leta 1997, ustanovila sta jo založba Franc-Franc in revija Otrok in knjiga, pokroviteljstvo pa je prevzelo Časopisno-založniško podjetje Večer. Njena vrednost je 3000 evrov. O nagradi odloča petčlanska žirija, v kateri imajo svojega predstavnika revija Otrok in knjiga, Podjetje za promocijo kulture Franc-Franc (od leta 2016 naprej Društvo za humanistična vprašanja Argo), Časnik Večer, d.o.o., Društvo slovenskih pisateljev in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije skupaj s Slovensko sekcijo IBBY.
