Enomesečno rezidenco tačas zaključuje libanonski umetnik in akademik Elie Mouhanna, ki ga med drugim zanima zgodovina tekstilne industrije. Zadnjo sredo v avgustu je Mouhanna v družbi umetnostnega zgodovinarja Simona Žlahtiča vodil tako imenovani interesni safari in obiskal kompleks bivše tovarne Mariborske tekstilne tovarne (MTT) v Melju.
Še opaža sledi socializma
Mouhanna, rojen leta 1990 v Libanonu, je magister grafičnega oblikovanja in izdelovalec tekstilij, na oddelku za modno oblikovanje Libanonske akademije vizualnih umetnosti (ALBA) poučuje pletenje in zgodovino tekstilnih tehnik. Pred povabilom še ni slišal za Maribor, sedaj pa pravi, da smo ljudje prijazni in gostoljubni, se pa veseli vrnitve domov. "Ugotavljam, da problemi in izzivi obstajajo povsod, razlika je le v njihovi intenzivnosti. Libanon je trenutno res v težkem položaju. In ne vemo, kaj bo. Tam počnem veliko stvari, ukvarjam se tudi s sodobno umetnostjo, med drugim sem performer in plesalec, zanima me povezanost človeške narave s tehnologijo, religijo, jezikom, to raziskujem. A ne vem, kaj me zaradi covida čaka."
Na vprašanje o pregovorni zahtevnosti slovenskega jezika odgovarja, da je njegov odnos do jezikov strasten in da je slovenščina poseben jezik, kakršen je tudi Maribor, kjer ga je zapuščeno industrijsko Melje navdušilo. "Središče mesta je zelo lepo, morda celo prelepo, pravo nasprotje obrobju," doda in pripomni, da se "tukaj še vedno opažajo sledi socializma".
Nejasna usoda galerije na Koroški
"Pekarna Magdalenske mreže ustvarjalce gosti v dveh bivalnih ateljejih v Vetrinjskem dvoru. To gotovo prispeva k možnosti, da se rezidenti lažje vključijo v okolje, navežejo nove stike in spoznajo specifike mestnega okolja," odgovarja kuratorka in producentka Sobe za goste Lucija Smodiš. Poudarja tudi pomembnost razstavnega prostora za celovito ohranjanje rezidenčnega programa. "Galerija K18 na Koroški cesti nam je bila dodeljena v uporabo kot nadomestni prostor za izvajanje različnih aktivnosti, ki so bile pred desetimi leti iz KC Pekarna izseljene zaradi obnove upravne stavbe. V galeriji se ob razstavah odvijajo tudi izobraževalni program in filmske projekcije. Žal smo na točki, ko nam zaradi interesov Mestne občine Maribor in Mladinskega kulturnega centra Maribor grozi izselitev," je dodala.
"Izberemo projekte, ki raziskujejo lokalni kontekst"
V petek so v K18 odprli razstavo Mouhanne Hotel sem biti dovolj dober zate, ki bo na ogled še do 24. septembra. Letos načrtujejo še dve razstavi rezidentov. V oktobru bo razstavljala poljska umetnica Agneszka Antkowiak, ki bo raziskovala človekov odnos do komunikacijskih omrežij skozi zgodovino, nato pa David Neza, ki je član najpomembnejše slovenske neoavantgardne konceptualistične skupine OHO. "Nezov projekt oziroma raziskava se razpenja med tematike izumrlih živalskih vrst, zamrle industrije, morda pa bo zaradi aktualnosti posegel tudi na področje izginjajočih prostorov, namenjenih neodvisni umetnosti in kulturi," razlaga producentka.
Na krajših raziskovalnih rezidencah bodo v mestu letos bivali tudi filmska producentka in scenaristka Marina Gumzi, koreograf in plesalec Gregor Kamnikar ter slovaška skladateljica in glasbenica Nina Rosa. "Večino rezidentov izberemo na podlagi odprtega poziva, ki ga vsako leto deloma prilagodimo, a v splošnem izbiramo projekte, ki se navezujejo oziroma raziskujejo lokalni kontekst ali pa so družbeno angažirani. Nekatere umetnike gostimo tudi na podlagi osebnega vabila. Letos denimo že peto leto zapored sodelujemo z mladimi libanonskimi umetniki, ki jih izberemo v sodelovanju z interdisciplinarnim umetnikom in profesorjem Miho Vipotnikom, ki na libanonski Univerzi USEK v Kasliku poučuje že več kot deset let. V okviru tega sodelovanja gostimo tudi Elieja Mouhanno."
Galerija K18 je odprta od ponedeljka do petka od 14. do 19. ure.
