Minuli teden se je filmski svet soočil s spoznanjem, da bo zaradi koronavirusa tudi ta industrija utrpela precejšnjo škodo. Medtem ko se zapirajo kinodvorane, odpovedujejo festivali in prestavljajo datumi nekaterih najteže pričakovanih filmov, pa bodo najbolj prizadeti tisti filmi, ki bi se v kinih morali vrteti prav v teh dneh, ko se javno življenje popolnoma ustavlja. Škoda je seveda še večja, kadar gre za kakšen res dober film, ki bo zaradi epidemije preprosto spolzel mimo pozornosti filmskih gledalcev.
Največji osmoljenec je te dni francoski film Posebni (Hors normes, 2019), ki je distribucijo v slovenskih kinih začel prav v četrtek, ko je vlada uradno razglasila epidemijo in ko so mnogi kini po državi zaprli svoja vrata. Vsekakor to ni film, zaradi katerega bi gledalci trumoma kupovali vstopnice, bodo pa vsekakor prikrajšani ljubitelji evropskega filma, saj gre za enega najboljših francoskih filmov lanskega leta ter ga lahko brez težav postavimo ob bok presežkom, kot so Nesrečniki Ladja Lyja, Portret mladenke v ognju Celine Sciama in Obtožujem Romana Polanskega, ki so pobrali veliko pozornosti v sezoni nagrad.
Film Posebni sta režirala Olivier Nakache in Intouchables) o nenavadnem odnosu med bogatim tetraplegikom in njegovim oskrbovalcem, ki je leta 2017 z Kevinom Hartom in Bryanom Cranstonom v glavnih vlogah prejel celo hollywoodsko priredbo. Režiserja tudi v Posebnih sledita tematiki zdravstvene oskrbe. Pripoved namreč sledi Brunu (Vincent Cassel) in Maliku (Reda Kateb), dvema vzgojiteljema, ki skrbita za najtežje primere avtizma med otroki in mladostniki, večinoma tistimi iz deprivilegiranih družbenih okolij. Možakarja svojega poklica ne opravljata iz materialne koristi, temveč iz čistega sočutja: če ne bi bdela nad svojimi pacienti, bi jih uradne institucije zaprle med štiri stene in jih po najkrajši poti omamile s sedativi. Problem pa leži v tem, da državne institucije Brunu in Maliku nočejo podeliti certifikata za opravljanje dejavnosti, saj njuno delo vključuje zelo improvizirane, skrajno neformalne, a tudi bolj človeške metode. Edini ustanovi, ki se v Parizu ukvarja z najtežjimi primeri avtizma, tako grozi zaprtje.
Ker filma zaradi višje sile v kinu praktično ne bo mogoče videti, si ga vsekakor velja zapomniti za kasnejši ogled na televizijskih zaslonih
