Kultura

Veliki Prešernovi nagradi multidisciplinarni umetnici Emi Kugler in slikarju Hermanu Gvardjančiču

kr
02.12.2022
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Ema Kugler v svojem ateljeju
Robert Balen

Znani so prejemniki najvišjih državnih nagrad za umetniške dosežke za leto 2023. V skladu z odločitvijo in sklepi Upravnega odbora Prešernovega sklada prejmeta Prešernovo nagrado leta 2023 multidisciplinarna umetnica Ema Kugler in akademski slikar prof. Herman Gvardjančič.

Herman Gvardjančič 
Foto: Barbara Sterle Vurnik/Loški muzej

Nagrado Prešernovega sklada leta 2023 prejmejo naslednji ustvarjalci: pisatelj in novinar Dušan Jelinčič za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca, skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša za projekte med leti 2019 in 2022, pianist Alexander Gadjiev za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih, akademski slikar Nikolaj Beer za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje, 2021), razstava v galeriji Insula (Izola, 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj, 2022), filmski režiser in scenarist Matevž Luzar za film Orkester ter arhitekturni atelje Medprostor za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid, ureditev kompleksa Žičke kartuzije).

 

Predsednik upravnega odbora je dr. Jožef Muhovič, podpredsednica

Bernarda Fink Inzko, člani pa dr. Rok Andres, Lovrenc Blaž Arnič, Marko Cotič, Barbara Drnač, ddr. Igor Grdina, Katarina Klančnik Kocutar, Mateja Komel Snoj, dr. Janko Kos, Ženja Leiler Kos, dr. Jože Možina, Jurij Paljk, dr. Robert Simonišek in dr. Sonja Weiss.

 

Emo Kugler sta zaradi zaradi njene multidisciplinarnosti neodvisno predlagali dve področni strokovni komisiji, komisija za uprizoritvene in komisija za avdiovizualne umetnosti.

Strokovna komisija za uprizoritvene umetnosti je med drugim zapisala: "Multidisciplinarna umetnica Ema Kugler v skoraj štiridesetih letih svojega delovanja ves čas išče nove poti izražanja, raziskuje različne medije, jih pretaplja in sestavlja v nove oblike umetniških sporočil. Osrednji motiv njenega ustvarjanja je velikokrat človek kot bitje, figura in objekt. Človek v vsem svojem razponu, od golega telesa v praznem in opuščenem prostoru ali pokrajini do večplastne, fizično preoblikovane podobe, obdane z materiali in barvo, postavljene v postindustrijske, skoraj nematerialne ali načrtno kreirane volumne. Okolje oblikovno in materialno prehaja v figure, protagonisti se s svojo navzočnostjo in likovno pojavnostjo vključujejo ali kljubujejo prostorom, ki jih obdajajo."

Strokovna komisija za avdiovizualne umetnosti pa je zapisala: "Ema Kugler je v slovenskem filmu ime izjeme. A ne toliko (...) zato, ker se njen opus celovečernih filmov – Phantom (2004), Le Grand macabre (2005), Za konec časa (2009), Odmevi časa (2013), Človek s senco (2019) – odlikuje z izrazito in izvirno avtorsko poetiko, ampak zato, ker kuglerjevski film ni narativen (...) temveč evokativen: deluje kot polje vznikanja podob ... V običajnem igranem ali pripovednem filmu spremljamo dogajanje v konkretnem času in prostoru, v filmih Eme Kugler pa sta tako čas kot prostor puščava. Toda puščava kot prav poseben, izviren svet, kjer se vsak začetek stika s svojim koncem, kjer so zametki življenja in človeka videti kot ostanki in kjer je edina perspektiva (...) 'slaba' neskončnost.

Iz utemeljitve za akademskega slikarja Hermana Gvardjančiča: "Herman Gvardjančič je že desetletja ena osrednjih figur slovenske likovne umetnosti. Od zaključka študija konec šestdesetih je redno in uspešno razstavljal v najuglednejših razstaviščih doma in v tujini in za svoje delo prejel številne nagrade in priznanja. Je najizrazitejši predstavnik ekspresionističnega kreativnega habitusa, prežetega s severnjaškim nadihom, ki ga Gvardjančič dopolnjuje s specifično osebno in lokalno izkušnjo, z mojstrskim obvladovanjem metierja in slikarsko strastjo, vse to pa v svojih delih zaokroži v dovršeno celoto. Gvardjančič se vpisuje v linijo izjemnih slikarjev krajinarjev, ki so tako značilni za naš prostor, le da ne izhaja iz liričnega, domačijskega odnosa do prostora, ampak v svoje delo vnaša na eni strani skrajno subjektivnost, na drugi pa izrazito osveščenost o perečih problemih sodobnega sveta (...). Družbena kritičnost njegovih del je le redko v ospredju. (...) Prav zato je sporočilnost njegovih del še toliko globlja in bolj prepričljiva. V svojih delih Gvardjančič ustvarja temačno, tesnobno atmosfero, ki zaznamuje večino njegovih del. A v tem nikoli ne zaide v nihilistično odpovedovanje, v zanikanje sveta, ampak ohranja držo intenzivnega pritrjevanja življenju ..."

 

Pisatelj in novinar Dušan Jelinčič prejme nagrado Prešernovega sklada za

za roman Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca. "Tržaški pisatelj Dušan Jelinčič se v romanu Šepet nevidnega morja, dvanajst tablet svinca dotika vprašanja preživetja slovenskega človeka sredi skrajnega nasilja, ki ga je udejanjila fašistična genocidna politika. (...) V tej luči avtor ubesedi težko izkušnjo očeta, Zorka Jelinčiča, ustanovitelja in voditelja antifašistične organizacije TIGR, obsojenca na procesu posebnega sodišča leta 1931, ki je svoj boj za svobodo slovenskega jezika plačal z devetletnim zaporom v italijanskih ječah, v katerih je prestal vsakovrstna fizična in psihična mučenja."

Skladatelj gledališke in filmske glasbe Drago Ivanuša prejme nagrado za projekte med letoma 2019 in 2022: "Drago Ivanuša je eden najbolj dejavnih slovenskih skladateljev gledališke in filmske glasbe. Od leta 1991 je ustvaril glasbo za okoli 130 gledaliških in plesnih predstav in 23 filmov ter napisal številne samostojne kompozicije za komorne glasbene sestave in orkestre. Sebastijan Horvat je o njegovi glasbi zapisal: 'Glasba skladatelja Draga Ivanuše je ekspresivna, eklektična, nepredvidljiva, pa vendar konceptualna, zmeraj vpeta v notranje razloge, ki se povezujejo in komunicirajo s sodobnim poslušalcem, za katerega ima njegova glasba močno in natančno dramaturgijo ter vznemirljivo vsebino.'

Ivanuševi najpomembnejši projekti med letoma 2019 in 2022 so La Bête Humaine (solo klavir), projekt Anja Golob in Drago Ivanuša, projekt

Magnetik in glasba za gledališke projekte Ali – Strah ti poje dušo R. W. Fassbinderja in Cement tetralogija H. Müllerja.

Pianist Alexander Gadjiev prejme nagrado za solistične recitale in izvedbe klavirskih koncertov na domačih in tujih odrih v zadnjih treh letih:

"Umetniška moč Alexandra Gadjieva ni samo v njegovi izpiljeni klavirski tehniki, saj vsak pianist, ki poseže v vrh Chopinovega Varšavskega tekmovanja, obvlada ta nesporni parameter. Njegov apel je v izjemni interpretaciji, ki je njemu lastna, originalna ter poseže v srca poslušalcev klasičnih koncertov. Prav Chopin je skladatelj, kjer je lirična poezija najizrazitejša, vodenje Chopinovih melodičnih linij pa je pri Gadjievu naravni del njegovega iskanja zvoka. Izvedbe teh del (…) so vrhunski umetniški dosežek v svetovnem smislu."

Akademski slikar Nikolaj Beer prejme nagrado za cikel razstav v letih 2021 in 2022: Vračanje h koreninam (Celje 2021), razstava v galeriji Insula (Izola 2022) in razstava Izbrana dela 1986–2021 (Kranj 2022): "Nikolaj Beer (rojen 1945) se že več kot štiri desetletja uvršča med najizrazitejše osebnosti slovenskega sodobnega slikarstva. Njegova ustvarjalnost se je pojavila kot izraz na novo obujenega geniusa loci panonske zemlje, vendar je s svojo docela avtentično izraznostjo daleč presegla lokalno raven, se uvrstila v vrh sodobne slovenske ustvarjalnosti in postala poseben, celo že brezčasen pojem prodorne ustvarjalne moči in nesporne slikarske kvalitete. Akademsko izvrstno izšolani slikar in hkrati samoniklo elementarni ustvarjalec je z vsem svojim delom življenjsko zavezan rodni gorički pokrajini, kjer je dolgo živel in v otroštvu tudi sam pomagal pri delu na domači njivi. In prav tamkajšnja njiva je postala njegov osrednji krajinski motiv, zaznamujoč podobo neskončnega sveta; njena značilno slikovita razvihranost pa ni le optična senzacija, marveč je intenzivno dojeta skozi umetnikovo močno doživljajsko izkušnjo, ki razkriva njegov mistično prvinski odnos do zemlje in življenja."

Filmski režiser in scenarist Matevž Luzar prejme nagrado za film Orkester:

"Režiser in scenarist Matevž Luzar je filmski orkester sestavil iz petih različnih vinjet posameznikov, katerih usode je mojstrsko prepletel v črno-belo izčiščeno zgodbo o gostovanju pihalnega orkestra v pobratenem avstrijskem mestu. Ob tem, ko ga je posvetil svojemu domačemu Zagorju, je z veliko empatije nagovoril slovenskega malega človeka, razgrnil njegove sanje in skrbi, ustvaril izvirno, a prepoznavno komiko z duhovitimi obrati, situacijami in poudarki. Dodatno jo je nadgradil še s poudarjanjem specifičnih razlik v mentaliteti med slovenskim in avstrijskim okoljem, hkrati pa z blago socialno kritiko ošvrknil predvsem slovensko družbo, kar film podčrta z grenkim podtonom."

Arhitekturni atelje Medprostor prejme nagrado za dosežke v preteklih treh letih (lesena hiša Hribljane, športna dvorana Šentvid in ureditev kompleksa Žičke kartuzije): "Arhitekturni opus ateljeja Medprostor, v okviru katerega delujejo arhitekti Rok Žnidaršič, Jerneja Fisher Knap in Samo Mlakar s sodelavci, v zadnjih treh letih zaznamujejo odlični in medsebojno zelo raznoliki projekti, v okviru katerih avtorji izkazujejo svoj izjemo spoštljivi odnos do prostora in novih intervencij. V svojih delih atelje izraža odličnost na različnih arhitekturnih nivojih: načrtujejo enodružinske hiše, izobraževalne ustanove, javne stavbe, javni prostor itd. Tako ne preseneča, da so tudi trije izstopajoči projekti zadnjih treh let – Športna dvorana Vižmarje Brod, domačija in prenova domačije Vrlovčnik ter ureditev kompleksa Žičke kartuzije – kljub raznolikim kontekstualnim pogojem, tipu naročnika kot tudi višini sredstev vsi izvedeni z najvišjo mero odličnosti. (...) Z iskrenim in zadržanim odnosom do obstoječega uspejo v ateljeju Medprostor ohraniti dostojanstvo slovenske stavbne dediščine, z novimi intervencijami pa poudarijo pomen identitete ter arhitekturne kulture, s čimer ohranjajo in bogatijo slovensko kulturo v najširšem pomenu besede."

Upravni odbor sporoča še, da bo proslavo in svečano podelitev Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada 7. februarja 2023

režiral Matjaž Farič.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta

Spletni portali družbe Večer mediji d.o.o. (vecer.com in podstrani) uporabljajo piškotke z namenom zagotavljanja spletne storitve in funkcionalnosti, ki jih brez piškotkov ne bi mogli nuditi. Ali soglašate z namestitvijo piškotkov na omenjenih straneh?