Melita Forstnerič Hajnšek
Študirali ste v Mariboru, kako se spominjate svojega mariborskega obdobja? Tudi vi ste diplomirali pri dr. Silviji Borovnik, ki ima res veliko število lektorjev po svetu. (Boštjan Božič, Primož Lubej, Janja, vi ... in je na vas vse tudi zelo ponosna:-))
"Ljudje imamo selektivni spomin, večja kot je časovna razdalja do obdobja, ki smo ga živeli v nekem specifičnem okolju, večja je selekcija. Razdalje brišejo, zato na površju ostajajo le tisti najlepši in najbolj barviti spomini, ki se v mojem albumu delijo na študij in življenje ob njem, pravzaprav na mnogotere aktivnosti v obštudijskem življenju. Nekaj izvrstnih profesorjev me je pomagalo oblikovati, odpirati horizonte in mi pokazalo, kako premišljevati, predvsem pa so mi pomagali iskati tisto potrebno gorečnost do jezika in literature, ki jo človek potrebuje, da ostane zaljubljen v svoje delo in da v vsakdanu premore dovolj poguma, da se zoperstavi banalnostim in vsemogočim neumnostim, ki jih producira družba.
Zagotovo mednje sodi tudi profesorica Borovnikova, ki me kot članica komisije spremlja pri doktorskem študiju, prej pa me je kot mentorica spremljala tako pri diplomskem kot tudi magistrskem delu in me nenazadnje nagovorila, češ pojdite malo v svet, širina pogleda je pomembna za človeka, izkušnja tujine oblikuje, lektorsko delo na tujem bi za vas bilo pravšnje. Nagovorila me je z lastno izkušnjo in vedenjem, kaj vse se človeku zgodi, ko na tujem, včasih v kakšnem podstrešnem stanovanju ob nepričakovani nevihti, popravlja študentske eseje ali pa samo bere kakšno novo slovensko literarno mojstrovino ali pa samo ob kavi zre skozi okno. Imela je prav. Ko se je pojavil razpis za lektorsko mesto, sem se prijavil, bil izbran in z nekaj kovčki odšel na vlak ter tako zaključil sedemletno mariborsko obdobje.
