Konservatorij za glasbo in balet je v spomladanskem času omogočil učencem in dijakom javni nastop z že znanim naslovom Svečan baletni večer. Marca smo ga lahko videli v dveh ponovitvah na odru Dvorane Ondine Otta Klasinc v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Predstava je ob starših in prijateljih pritegnila tudi širše občinstvo, ki je oba večera v polni dvorani z gromkimi aplavzi nagradilo mlade plesalce. Koncept predstave je bil tokrat zastavljen nekoliko drugače. Prvi in tretji del sta bila namenjena klasičnemu baletnemu repertoarju, divertissementu iz baleta Gusar in divertissementu iz baleta Coppelia. Osrednji del v koreografijah baletnih pedagogov konservatorija pa je pod naslovom Od cvetka do cveta prikazal rast in razvoj mladih plesalcev od njihovih prvih plesnih korakov do zrelejših interpretacij vlog, ki jih uprizarjajo.
Balet Gusar skladatelja Adolpha Adama je nastal v 19. stoletju po istoimenskem Byronovem epu v verzih in se v današnjem času izvaja v vseh velikih baletnih ansamblih. Dijake konservatorija sta pripravila Nikolai Chilnikov in Galina Dmitrieva, ki sta v svojem delu predana ohranjanju in negovanju klasične baletne tehnike ter stilni doslednosti Petipajevih koreografij. Znameniti pas de deux so tokrat odplesali trije plesalci, Manca in Klara Strmčnik, dijakinji četrtega letnika, in gost, ki prihaja iz vrst diplomantov konservatorija, Aleksandar Trenevski. Zahtevno koreografijo so plesalci izvedli korektno, s pravo mero odrske prezence. V sceni Vrt življenja so ansambelski del odplesale dijakinje prvega, drugega in tretjega letnika, bil je ubrano povezan s solističnimi variacijami Lee Bruči, Davida Jakiča, Nike Krstić ter Klare in Mance Strmčnik. V nastopih so dijakinje in dijaki pokazali baletno znanje, ki ga pedagoga dosledno negujeta po vzoru Vaganove šole, in je tako dobra osnova za vse izzive, ki mlade plesalce čakajo v njihovi plesni karieri.
Osrednji del je bil namenjen učenkam in učencem baletne šole od baletne pripravnice do šestega razreda. Baletni pedagogi so v sklopu spomladanske tematike izhajali iz glasbenih podlag priznanih skladateljev in so jo nadgradili s koreografijami, primernimi starostni stopnji. Scena je bila obogatena s projekcijami cvetja, ki so jih plesalci na odru uprizarjali. Izbira zelo domišljijskih in bogatih kostumov je na odru pričarala slikovito pomladno vzdušje. Poglobljen vpogled v tehnično izvedbo koreografij nam nazorno kaže, kako dolgo pot terja baletno izobraževanje. V množici plesalcev je bilo prepoznati talente in tudi tiste, ki obiskujejo baletno šolo iz ljubezni in veselja do plesa, kar je zagotovo, med drugimi nalogami, cilj
konservatorija - vzgoja v tradiciji baletne umetnosti, ki sodi na področje umetnosti in evropske kulture. Videti je bilo, da koreografske kompozicije zasledujejo izpostavitev potencialov skupine in znotraj nje posameznikov, da bi najbolje predstavili vsako generacijo otrok. Blanka Polič je postavila v ospredje učno snov za posamičen razred in baletne korake spretno vkomponirala v ples. Posebej je izstopal tretji razred s točko Lilija, zaplesano na Mozartovo glasbo. Razredi Tjaše Stergulec se odlikujejo po številu plesalcev na odru, kar je več kot pohvalno za baletni oddelek, ki deluje v Lenartu. Točka na glasbo Glierja z naslovom Spominčica izstopa s svojo liričnostjo, koreografsko čistostjo in primernostjo starostni stopnji učencev. Med razredi Martine Svetina naj izpostavim nastop četrtega razreda in šestega a, s katerim je pedagoginja pokazala strokovno znanje in koreografsko zrelost. Točka z naslovom Orientalski mak je bila izvedena na Hačaturjanovo glasbo in je pritegnila pozornost z ambientom, ki ga je ustvarila s koreografijo, izvedbo, kostumi in glasbo. Glasba Berlioza je bila izhodiščna točka za koreografijo z naslovom Narcisa, ki jo je pripravila Helena Valerija Krieger. Vizualizacija glasbene podlage je koreografska značilnost pedagoginje. Harmoničen sklop zvoka in giba v odlični izvedbi učencev je zaključil prvi del večera.
Tretji del večera je bil tako kot prvi posvečen baletni klasiki, tokrat divertissementu iz baleta Coppelia, ki je nastal v drugi polovici 19. stoletja in je predstavljal osvežitev v smislu uporabe bogatih kostumov in razgibanih scenskih pristopov. V solo in ansambelskih nastopih so plesali vsi dijaki in dijakinje konservatorija pod pedagoškim vodstvom Nikolaia Chilnikova, Galine Dmitrijeve in Vasilija Kuzkina. Obilica baletnih korakov, virtuoznih obratov, skokov in liričnih pasažev je omogočila gledalcem uvid v bogato zakladnico baletne umetnosti.
Pomembno je omeniti tudi tiste, ki so prispevali k celostni podobi predstave. Helena Valerija Krieger je držala niti organizacije predstave in z Barbaro Klep oblikovala koncertni bilten, Jure Vočanec je zmontiral glasbo in projekcije, kar je Rene Nemec oblikoval v odrski uprizoritvi. Filip Tašner je oblikoval odrsko luč, Matjaž Marin pa kot inšpicient vodil predstavo. Še enkrat je treba omeniti tudi pedagoge, ki poleg iskanja in izbiranja primerne glasbe, postavitve koreografij in večmesečne vadbe z otroki vselej poskrbijo tudi za njihov videz. Idejne zasnove kostumov, izbira materialov, organiziranje šivanja ali nabava kostumov in dodatkov za popolno podobo nastopajočih so zanje velik izziv, vendar vzgojni moment tukaj ne sme izostati. Treba je privzgajati odnos do odra, umetnosti, ki jo predstavljajo, in sebe kot plesalca, ki s svojo pojavo uresničuje pričakovanja gledalca.
