D.Ži
Spremljajte zgodbe, ki so pomembne. Izberite Večer kot svoj prednostni vir v Googlu.
NASTAVI ↗Odšel je eden poslednjih velikih skladateljev, ki so soustvarjali zlato dobo Slovenske popevke in v zakladnico slovenske glasbe prispevali nešteto uspešnic, mnoge od njih bodo med poslušalci ostale najbrž za zmeraj.
V 90. letu starosti je umrl skladatelj jazzovske in zabavne glasbe ter pianist Jure Robežnik. Podpisal se je pod več kot 150 glasbenih del, med katerimi so najbolj znane tiste, ki jih je spisal za svojčas najbolj eminenten slovenski popevkarski festival, Slovensko popevko. O smrti cenjenega skladatelja je prvi poročal Radio Slovenija, žalostno novico pa tvitnil Andrej Karoli.
Robežnik se je rodil avgusta leta 1933 v Ljubljani. Glasbeno znanje je nabiral v osemletnem študiju klavirja pri Glasbeni matici v Ljubljani. Med pionirji slovenske zabavne glasbe je bil že v času študija na Filozofski fakulteti na oddelku za germanistiko, kjer je diplomiral leta 1958.
Kot piše MMC, je kot gimnazijec v baru Nebotičnik igral harmoniko in kmalu spoznaval dela medvojne in povojne generacije ustvarjalcev zabavne glasbe: Zicherla, Goloba, Vidmarja, Ponikvarja in Ferija Souvana. Še več znanja je pridobil v svojem kvartetu, v katerem je igral klavir in vibrafon. Pomemben korak zanj pa je bilo sodelovanje v ansamblu Mojmirja Sepeta.
Slovenske popevke se je prvič lotil leta 1962 na Bledu s skladbo Glas stare ure. Konec 60. in v začetku 70. let je sledilo njegovo najbolj prepoznavno glasbeno obdobje, v katerem so nastale skladbe, kot so Plaz, Tri korake v modro, Presenečenja, Ptica vrh Triglava, Mesto mladih, Eva in Lojze, Bila sva še otroka, Pegasto dekle, Mlade oči in Na vrhu nebotičnika pa Ples oblakov, Šel si mimo, Vrtiljak, Maja z biseri ter Orion in Na deževen dan.
V zapuščini radijskega arhiva je, kot piše MMC, 121 Robežnikovih avtorskih del v lastni orkestraciji za veliki zabavni orkester in 67 del za plesni orkester.
Dotaknil se je tudi področja šansona in uglasbil besedila pesnikov, kot so Gregor Strniša, Elza Budau, Dušan Velkaverh, Branko Šömen, Smiljan Rozman, Svetlana Makarovič, Miroslav Košuta, Milan Jesih, Ervin Fritz in Tomaž Šalamun. Bil je producent v glasbeni produkciji Radia Slovenija, pozneje pa urednik in direktor Založbe kaset in plošč RTV Slovenija. Sodeloval je z Belimi vranami in drugimi priznanimi izvajalci.
Leta 2017 je prejel Kozinovo nagrado Društva slovenskih skladateljev.
