Ob petnajstletnici Galerije SLOART je od 3. septembra pa do petka, 17. septembra, na ogled razstava dveh intermedijskih umetnikov mlajše generacije, s katero se je začel vsakoletni ECOART, festival, ki naslavlja okoljske in družbene problematike. Po razstavi, ki nosi naslov crash & burn, sta nas popeljala avtorja Nejc Trampuž in Sara Bezovšek. Kurirala jo je Rea Vogrinčič. "V Galeriji SLOART sta se srečala dva svetova, populacija, ki se bolj poistoveti s klasično umetnostjo, in najina, sodobna, digitalna. Dobila sva novo publiko, ki najine umetnosti ni poznala," je dejal Trampuž. Direktor galerije Damjan Kosec pa je pojasnil, da so želeli nagovoriti mlade, kar jim je, glede na velik obisk na otvoritvi, očitno tudi uspelo. Sestavili so sicer tudi strategijo za transparentno trženje digitalne umetnosti, saj je tovrstni trg tudi v Sloveniji dokaj nerazvit. Število originalnih umetnin je omejeno, veliko pozornosti pa so namenili tudi uporabniški izkušnji.
Splet je naš digitalni habitat
Moč umetnosti, ki lahko nagovori večje število ljudi in skozi svoja dela izpostavlja in naslavlja pomembne tematike, je Nejc Trampuž odkril pri magistrskem študiju. Sicer se ukvarja s fotografijo, raziskuje njene razsežnosti in eksperimentira. Od zajetja, torej pridobivanja fotografije, do postprodukcije do končnega rezultata. Začel je s komentiranjem hitrega tempa družbe in hiperprodukcije, nato pa ga je zavedanje in preučevanje okoljskih problemov popeljalo do okoljevarstvenih tem. Je tudi aktiven član gibanja Mladih za podnebno pravičnost.
Osnovni material za njegovo ustvarjanje so fotografije s spleta, ki jih predela z agresivno postprodukcijo, rabo napake in drugih digitalnih procesov ter prek kolažiranja ustvari popolnoma novo delo. "Zdi se mi, da je splet naš digitalni habitat, tako kot je fizični habitat v katerem živimo, naše okolje," pove Trampuž. Fotografije, ki jih je našel na spletu, skozi različne digitalne tehnologije ali pa tiskarske postopke, kot je npr. risoprint, na novo zaživijo. Na ogled je tudi njegov najnovejši umetniški projekt ByeByeWorld.exe, ki deluje kot interaktivna avdiovizualna aplikacija. "Odslikava trenutno stanje, v katerem smo. Želel sem prikazati hiperprodukcijo in pretirane posege v fizično okolje. S posegom in predelavami fotografij iščem vzporednice s tem, kaj delamo ljudje z okoljem, kako ga izčrpavamo," razmišlja Trampuž. Pri projektu je sodeloval skupaj s programerjem Srđanom Prodanovićem. Ker gre za avdiovizualni projekt, je pomemben del tudi glasbena spremljava, ki je sledila Trampuževi ideji. Avtor Tim Kropivšek je zvoke črpal z interneta. Gre sicer za nadaljevanje projekta HelloWorld.exe, ki je bil zastavljen v daljni prihodnosti, po apokalipsi.
Navdih za projekt našla v osnovnošolskem predmetu SND
"Družbo najlažje komentiraš s podobami, ki že obstajajo. Umetniki vzamemo te podobe, ponavadi iz interneta, ter jih rekontekstualiziramo in s tem vnesemo željeno sporočilo, katerega te podobe prej mogoče niso nosile.Ne moreva potovati po svetu in fotkati vsega, kar rabiva" je še pripomnila Sara Bezovšek, vizualna umetnica, ki deluje na področjih novih medijev, eksperimentalnega filma in grafičnega oblikovanja
"Moje delo lahko v ljudeh sproži burna čustva. A mislim, da je prav to čar, sploh v časih, ko je družbena kritika še kako pomembna," razpravlja Sara Bezovšek.
Lani so jo povabili v mariborski GT22, in ko je razmišljala o temi jo je navdihnil šolski predmet spoznavanje narave in družbe (SND). Dobila je idejo, da bi v galerijo postavila ogromno ekranov, slik, kipov in tako ustvarila nasičenost. A njene načrte je prekrižalo popolno zaprtje, zato se je odločila, da bo idejo prenesla na internet. Tako je nastala interaktivna spletna stran, ki je nasičena s povezavami, fotografijami, filmi. Do vsebin lahko gledalci dostopajo z drsenjem po ekranu in kliki. "Izhajala sem iz raznoraznih dilmov, predvsem znanstvenofantastičnih in tako predstavila raznorazne apokaliptične scenarije," je pojasnila Bezovškova pred natisnjeno verzijo spletne strani, ki se vije sredi prostora. Ukvarjala se je s sedanjostjo, predvidela je pa tudi različne scenarije, ki bi se lahko zgodili v prihodnosti. "Gledam filme in iz njih jemljem izseke, na tem gradim in dodajam podobe, predvsem s slik na googlu. Zaenkrat sem naredila tudi že dve potencialni prihodnosti človeštva: izumrtje ali pa utopija. Iz teh vsebin sem ustvarila kratke filme. Niso vsi mediji vsem enako blizu, nekaterim se ne da brskati po spletni strani, zato sem želela zadovoljiti različne potrebe," je pojasnila in še dodala, da je njen cilj ustvariti več kot dvajset podstrani in ustvariti interaktivno igro. Brezovškova je na podlagi spletne strani naredila kratki film, ki je zmagal na festivalu kratkega filma FeKK.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
