Tri desetletja Mohorjanovih koncertnih sezon

mh
01.10.2020 06:00

Kako Prevaljčani decentralizirajo slovensko glasbeno sceno s prirejanjem vrhunskih glasbenih dogodkov, ki ne zaostajajo za tistimi v kulturnih centrih

Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Koroški APZ Mohorjan Prevalje, dirigentka Helena Buhvald, dobitnik številnih zlatih medalj s tekmovanj doma in na tujem  
Arhiv društva Mohorjan

Na Prevaljah so leta 1991 z obnovo farne cerkve, ob stoti obletnici postavitve sedanje župnijske cerkve, dobili nove orgle. Ta velika pridobitev je omogočila nove možnosti glasbenih prireditev. Vzbudila je željo po rednih koncertih umetnostne glasbe in tako že tri desetletja organizirajo vrhunske glasbene dogodke. Koncerte prirejajo v odlično akustični farni cerkvi, v dvorani Družbenega doma in leških cerkvah. To je bila nova ponudba kulturnih programov v občini. Zakaj bi bile kvalitetne prireditve zgolj domena kulturnih centrov, mar tega nismo vredni tudi v domačem kraju, pravi Jožko Kert, prvi mož prevaljskega društva Mohorjan.

Od 1991. do 2019. so ponudili Prevaljčanom in drugim, tudi zamejskim Korošcem, 330 koncertov. Že nekaj let so namreč ugotavljali, da je Mežiška dolina zaradi oddaljenosti od centrov in slabih cestnih povezav močno prikrajšana tudi za kakovostne glasbene dogodke. Prevalje so se sicer vseskozi ponašale s pestrim glasbenim življenjem domačih ljubiteljskih skupin: z odličnim pihalnim orkestrom, moškim pevskim zborom Vres, Koroškim akademskim pevskim zborom Mohorjan, Župnijskim zborom, Šentanelskimi pauri, kvintetom Ajda in drugimi zbori v kraju.

V preteklih treh desetletjih so bili na Prevaljah mnogi odlični orkestri, zbori, solisti pevci in instrumentalisti, dirigenti in skladatelji. Tudi zaradi teh srečanj so mnogi mladi iz teh krajev stopili na poklicne glasbene poti. Odlika Mohorjanovih programov je bila, da so vanje prav tako vključevali mlade glasbenike, domače skupine in tako poskrbeli tudi za njihovo rast. Vedno so se povezovali tudi z zamejskimi glasbeniki. Na domači oder so vabili še baletnike in prirejali koncerte tudi za učence in dijake.

V minulih letih so bili mohorjani tudi pobudniki oziroma naročniki za mnoga nova glasbena dela. Izdali so dvajset glasbenih edicij in imeli lastno glasbeno produkcijo - v sodelovanju z domačimi zbori so pripravili Sattnerjev oratorij Assumptio, kantato Tadeje Vulc Razdvom, balet na glasbo Lojzeta Lebiča Prevaljska legenda, v kateri je sodeloval zbor Mohorjan, kantatno suito Vlada Hrovata Je pa sobota večer, Vodopivčevo spevoigro Kovačev študent ter številne krstne izvedbe naročenih zborovskih skladb. V minulih letih so prisluhnili glasbi največjih svetovnih skladateljev in delom mnogih slovenskih skladateljev. Še posebno z veseljem so prisluhnili mnogim delom skladatelja domačina, akademika Lojzeta Lebiča, častnega člana občine Prevalje in društva Mohorjan. Slišali so tudi dela drugih prevaljskih skladateljev: Viternika, Milača, Lampreta, Kramolca, Horvata in Krajnca. K uspešnemu glasbenemu utripu so veliko prispevali domači glasbeniki: organistka Renata Mirkac, dirigentka zbora Mohorjan Helena Buhvald (in njen naslednik Uroš Jurgec), sopranistka Mateja Potočnik, basbaritonist Klemen Gorenšek, trobentač Jure Gradišnik, pianistka Urška Štrekelj, organist dr. Marko Motnik in vrsta drugih akademskih glasbenikov. Zlasti hvaležni so dirigentu Marku Letonji, ki je z veseljem prihajal na Prevalje, tudi trobentač profesor Stanko Arnold in njegovi "koroški trobentači ", pa orglavec in skladatelj Maks Strmčnik.

Vse delo, ki ga drugod sicer opravljajo poklicne ustanove, so mohorjani opravljali povsem volontersko, saj na Prevaljah nimajo kulturnega zavoda ali koncertne poslovalnice.

In kaj so načrtovali mohorjani v letošnji jubilejni koncertni sezoni, če ne bi bilo korone, ki je povsem preprečila izvedbo teh koncertov? Zvrstilo bi se šest koncertov, in sicer: Pihalni orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, dirigent prof. Miha Rogina, Sergej Prokofjev - Romeo in Julija; baletna predstava v izvedbi Društva baletnih umetnikov Slovenije, Tadeja Vulc - Kraljestvo glasbe; glasbeno scensko delo, Mladinski pevski zbor Glasbene matice Ljubljana & tolkalni duo Katarina Kukovič in Žiga Brlek; Dekliški zbor Škofijske klasične gimnazije sv. Stanislava Ljubljana, dirigentka Helena Fojkar Zupančič; Godalni orkester Akademije za glasbo UL, umetniški vodja doc. Janez Podlesek; Večer opernih arij: Mateja Potočnik, sopran, Klemen Gorenšek, basbariton, Luka Ortar, bas, Sascha EL Mouissi, klavir.

S 30. glasbenim abonmajem so želeli počastiti letošnje jubileje: 400 let jeklarstva v dolini, 100. obletnico koroškega plebiscita, 75. obletnico konca druge svetovne vojne ter 40. obletnico smrti dr. Frana Sušnika in Leopolda Suhodolčana.

Kaj od načrtovanega bodo lahko v tem letu še izvedli, je odvisno od epidemioloških razmer jeseni in od predpisov za izvedbo prireditev.

Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.