Melita Forstnerič Hajnšek
Ivana Meštrovića (1883-1962) smo generacije, ki smo živele v nekdanji Jugoslaviji, poznale in cenile kot enega največjih, najbolj mednarodno poznanih in priznanih kiparjev s teh prostorov z monumentalnim, orjaškim opusom. Je resnično brez primere med sodobniki in nedvomno najznamenitejši hrvaški kipar, ki je svoja dela trajno vpisal v kolektivni spomin treh nekdanjih skupnih držav - Avstro-Ogrske, Kraljevine SHS in SFR Jugoslavije. Ustvarjalna pot pa ga je vodila tudi v številne evropske države in ZDA. Zaslovel je kmalu po prvih umetniških korakih med študijem na Dunaju, ko je njegove uspehe podprl sam Auguste Rodin kot starosta modernega kiparstva, ki je Meštroviću polaskal, da je "največji kiparski fenomen".
Doslej so pomen golega telesa v Meštrovićevem opusu redko obravnavali
Nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja
Ne le hrvaški, tudi tuji umetnostni zgodovinarji se strinjajo, da je Meštrović mojstrsko izklesal nekaj najlepših ženskih aktov v kiparstvu 20. stoletja, ki jih odlikuje prekipevajoča sredozemska čutnost. Prav to, telesnost in erotiko njegovega kiparstva, predstavlja aktualna razstava v Galeriji Cankarjevega doma (CD) od 13. februarja do 20. maja, z naslovom Ivan Meštrović – Telesnost in erotika v kiparstvu. Petintrideset let po prvi razstavi manjše plastike v Cankarjevem domu so pripravili nov pogled na njegove mojstrovine v dognani postavitvi arhitekta Filipa Beusana. Premierna predstavitev te razstave leta 2016 v zagrebški Gliptoteki je požela velik uspeh, saj so v Meštrovićevem opusu doslej le redko obravnavali pomen golega telesa. Tokrat so razvoj te večplastne tematike v skulpturah in risbah, ki so nastajale v daljšem časovnem razponu (1903–1946) raziskali kustosi Dalibor Prančević, Barbara Vujanović in Zorana Jurić Šabić.
S hrvaške strani sta ob ekipi Cankarjevega doma z vodjo razstavnega programa CD Nino Pirnat Spahić na čelu pri razstavi sodelovala še Sandra Grcić Budimir, direktorica Muzejev Ivana Meštrovića, in dr. Mate Meštrović, sin Ivana Meštrovića. Razstava obsega okoli petdeset kipov in risb iz zbirk naslednikov Ivana Meštrovića ter iz fundusov muzejev: Atelje Meštrović (Zagreb), Galerija Meštrović (Split), Gliptoteka HAZU (Zagreb), Kabinet grafike HAZU (Zagreb) in Galerija umetnin (Split).
Sin Mate Meštrović v Večeru
Leta 2008 smo v prilogi V soboto objavili intervju s sinom Ivana Meštrovića Matetom Meštrovićem. Od 1994. je živel v ZDA. Doktoriral je na Columbia University v New Yorku iz teme Jugoslovansko zedinjenje in začetek hrvaško-srbskih sporov 1918-1923. Bil je novinar tednika Time. O zgodovini Meštrovićeve družine izvemo veliko iz njegove knjige V vrtincu hrvaške politike (Zagreb, 2003): "V času komunistične Jugoslavije je bila situacija z očetovo zapuščino boljša, kot je danes. Organizirane so bile velike državne razstave v Münchnu, Berlinu, Moskvi, Kijevu, Sankt Peterburgu, na Dunaju ... Ob 125. obletnici rojstva ni bila organizirana niti ena retrospektivna razstava Meštrovićevih del niti na Hrvaškem niti drugje v Evropi. Organizirane so manjše razstave, Gliptoteka v Zagrebu je predstavila javnosti sadrne originale Meštrovićevih skulptur, ki so v kamnu v mavzoleju družine Račić v Cavtatu. 2008. so v Sotheby's prodali portret prve soproge mojega očeta Ruže Klein za 100.000 evrov. Te prodaje so največje, kar jih je dosegel katerikoli umetnik z našega, južnoslovanskega območja," je povedal v intervjuju.
Od mladosti je poznal kralje
"Moj oče je bil umetnik, a tudi s politiko se je ukvarjal. Verjetno so ga v to prisilile razmere. Če bi živel v stabilni državi in regiji, v Franciji ali Angliji, se verjetno ne bi pečal s politiko, a na teh naših prostorih je bilo vse povezano s politiko. Še v času Avstro-Ogrske se je oče aktivno zoperstavil režimu. 1903. leta, ko je ban Hedervary prišel na Dunaj, je oče sodeloval kot eden od voditeljev demonstracij in končal celo v zaporu. 1904. je prišel v Beograd, kjer so ga izjemno sprejeli. Bil je pri kralju Petru Karađorđeviću, poznal je Đorđa in Aleksandra. Od svoje mladosti je poznal kralje. Vladalo je vznemirjenje v hiši, ni mi bilo jasno, kaj je kralj, a vedel sem, da je nekaj izjemno pomembnega. Spominjam se, da sta kadila, kralj in oče. Kralj Aleksander je prišel k nam kar peš, v civilu iz Visoke ulice, kjer je stanoval v Zagrebu, in en sam agent je hodil diskretno, daleč za njim.
Neverjetno delaven je bil. Vse naše življenje se je vrtelo okrog umetniškega življenja mojega očeta," je dejal Mate Meštrović v intervjuju za Večer.
Nelagodnosti in utopije telesa
Dalibor Prančević je nedavno doktoriral z disertacijo Ivan Meštrović v kontekstu ekspresionizma in art décoja, interpretira dela iz prvega desetletja 20. stoletja, ustvarjena na Dunaju, v Parizu in Rimu. V tekstu Nelagodnost telesa (napetosti v prikazu: starost, erotizirani patos, drugačna spolnost, neposredna spolna strast) opozarja na časovni kontingent prvih dveh desetletij 20. stoletja pri Meštroviću, izbor, ki vključuje dela z različnimi problematikami golote, estetike grdega in afirmacije drugega. Znani hrvaški likovni kritik Joško Belamarić je o(b) razstavi zapisal: "Ogromen razpon različnih izrazov, s katerimi je umetnik opisoval moško in žensko telo, nam morda lahko da pravico trditi, da v času svojega ustvarjanja dolgega veka ni spreminjal slogov, ampak načine stilizacije."
Rezultanto svežih razmišljanj avtorjev razstave najbolje podaja Barbara Vujanović: "Ideja, da je človek absolutno merilo sveta in stvarnosti, v katerih živi, neposredno kaže na pravico do dvoma, prevpraševanja in relativiziranja resnice, ki ju določa. Iskanje resnice se zato potrjuje tudi v izbiri, kako doživeti in oživiti lastno in tujo telesnost."
Ob razstavi sta bili tudi predavanji dr. Svetlane Slapšak Odprto in zaprto telo – Meštrović in spolna razlika ter Novo telo za novo psiho – Kako je golo telo postalo osnova Meštrovićeve utopije?
