Štartne pozicije za kulturne ustvarjalce in kulturno publiko zunaj centra so povsem drugačne

Včerajšnja postaja v seriji regijskih posvetov o viziji kulturne politike je bila v Mariboru, na Intimnem odru v GT22. Izbira prostora ni bila naključna - kot so pozneje potrdili, so hoteli na ministrstvu za kulturo z izbiro nakazati, kako pomembna je vloga nevladnih organizacij na področju kulture -, je pa komaj zadostila potrebam. Prisotni so bili kulturni producenti, ustvarjalci, menedžerji pa tudi birokrati s področja kulture iz vladnega in nevladnega sektorja, in to ne le iz Maribora, ampak iz širše regije, zlasti iz Podravja. Pa tudi ekipa z ministrstva je bila številna. Vizijo razvoja kulture so predstavili državni sekretar Matevž Čelik Vidmar, vršilka dolžnosti generalnega direktorja direktorat za razvoj kulturnih politik Tjaša Pureber in vodja sektorja za raziskave, razvoj in medpodročno sodelovanje na tem direktoratu Tadej Meserko. Spremljali pa so jih še Kim Komljanec, Lenart Kučič, Marko Sraka, Rok Avbar in Ana Blatnik.

Vizija se bo implementirala - ob področnih in specializiranih dokumentih - v spremembah krovnega programa in krovnega zakona, Nacionalnega programa za kulturo (NPK) in Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Spremembi NPK in ZUJIK se snujeta na ministrstvu, časovnica predvideva javno razpravo jeseni in sprejetje sprememb v začetku naslednjega leta. Prenovljen NPK bo "ambiciozen, vendar izvedljiv", vizija, cilji in ukrepi bodo jasni in povezani. Spremembe izhajajo iz analize pomanjkljivosti, te pa so spravili v 13 točk, preberete jih lahko v okvirju.

Prečne politike, deležniki

Tradicionalna področja (dediščina, umetnosti, mediji ...) ostajajo, dodajajo pa jim transdisciplinarno področje oziroma "prečne politike" - gre za problematike, ki so skupne vsem področjem: pogoji dela, infrastruktura, mednarodno povezovanje, dostopnost kulture, zeleni prehod, razvoj občinstev, novi model upravljanja, krepitev zmogljivosti in gradnja podpornega okolja ter digitalizacija in debirokratizacija.

Kategorije deležnikov ostajajo tudi v novi kulturni viziji podobne: ob javnih zavodih, nevladnih organizacijah, samozaposlenih in gospodarskih družbah bodo upoštevali tudi tiste, ki jim je produkcija teh akterjev namenjena, se pravi občinstvo, ustvarjalce in producente pa bodo ločili na poklicne in ljubiteljske.

Res kontraproduktivno za decentralizacijo?

Vse to so predstavili v dobre pol ure, potem pa je sledila ura in pol debate s konkretnimi vprašanji ali včasih zgolj mnenji. Direktor Mestnega gledališča Ptuj Peter Srpčič misli, da bi moral biti prvi cilj debirokratizacija, saj da je kultura postala "odličen servis za ministrstvo", ne pa da bi bilo obratno. Zaželel si je, da bi strokovne ocene javnih zavodov vplivale na delitev denarja in da bi se v denarju odražale tudi želje ministrstva po mednarodnem sodelovanju in vključevanju samozaposlenih ter da bi tudi gledališča v regijah ustanoviteljsko in finančno prevzela država. Po mnenju Kim Komljanec bi to bilo kontraproduktivno za decentralizacijo, saj morajo za razvoj kulture odgovarjati tudi občine.

Producent Marko Brumen je vprašal, kaj nameravajo storiti, da lokalni programi za kulturo, ki so sicer zakonska obveznost, ne bi bili sami sebi namen. Odgovorili so, da ne morejo posegati v avtonomijo občin, a se strinjajo, da bi vseeno morali spremljati izvajanje programov. To nameravajo rešiti v ZUJIK-u, a še ne vedo, kako. Milena Turk iz Mestne občine Ptuj jih je rotila, naj ZUJIK določi tiste podlage, ki so pomembne za delovanje kulturnih zavodov, saj da zdaj ni jasno, katerim večkrat nasprotujočim se zakonodajam morajo slediti. Ivan Goričan iz Sv. Tomaža pri Ormožu je opozoril, da kot invalid ne more v večino kulturnih ustanov. Uslužbenci ministrstva so se strinjali, da bo treba "odpreti poseben mehanizem", ki bo namenjen prav gradbenim intervencijam za povečanje dostopnosti. Vojko Pogačar je v imenu Društva likovnih umetnikov Maribor in Zveze društev likovnih umetnikov Slovenije spregovoril o tem, da so bili statusi društev v prejšnji državi sistemsko urejeni, "v ta sistem pa se društva ne znamo vklopiti". Prostovoljstvo društev je neovrednoteno kot žensko domače delo, je rekel, in opozoril še na umikanje likovnega izobraževanja iz kurikuluma. Članica mestnega sveta Tatjana Frangež je izpostavila, da bi morali vsaj pri večjih kulturnih manifestacijah zagotoviti tudi dostopnost z javnim prevozom. Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže je komentirala skoraj vse izzive, med drugim je izpostavila, da je decentralizacija nujna tudi na nivoju mest, kulturo je treba vnesti v četrti, v katerih ljudje živijo.

Direktorja SNG Maribor Danila Roškerja je zanimalo, ali razmišljajo o gledališkem zakonu in o tem, da bi sofinancirali dostop do gledališča za mlade. Ko je namreč k ceni vstopnice treba prišteti še potne stroške, postane to za marsikoga preveč. Gledališkega področja se lotevajo po enakem principu kot drugih, izhajajo iz pomanjkljivosti in iščejo načine, da bi jih odpravili - "z zakonom ali kako drugače".

Ne le prerazporejanje sredstev, ampak tudi državne uprave

Direktorica Umetnostne galerije Maribor Simona Vidmar je spomnila, da so možne različne oblike decentralizacije, ne le s prerazporejanjem sredstev, temveč tudi s selitvijo državne uprave na primer. Z decentralizacijo se ukvarja posebna vladna skupina, seveda pa si kakšnega oddelka ministrstva za kulturo želijo tudi druge mestne občine, so ji odgovorili. Podžupan Mestne občine Maribor Gregor Raichenberg meni, da večina težav na področju kulture izhaja iz pomanjkanja kulturne vzgoje. Želi si, da bi država sofinancirala obnovo spomenikov s statusom stavbne dediščine in da bi se začelo izvajati določilo, ki nalaga, da se en odstotek celotne vrednosti pri novih državnih infrastrukturah vloži v likovno umetnost. To je res že zakonska obveznost, so potrdili, a še iščejo načine za izpolnitev obveznosti. Pri novem NUK-u na primer to pomeni, da bi morali zagotoviti dodatni milijon evrov za likovno opremo. (Mimogrede, tudi Mestna občina Maribor bi to lahko izvrševala ob svojih investicijah, zakon je bil sprejet kot obvezen za državo in priporočen za občine.)

Direktorica Lutkovnega gledališča Maribor Katarina Klančnik Kocutar je izpostavila predvsem nujo po decentralizaciji in zavest, da so "štartne pozicije vseh, ki delajo zunaj centra, povsem drugačne". Državne spodbude lahko v lokalnem okolju spremenijo ogromno, sprejetje KUD Moment v programsko financiranje ministrstva je na primer zelo spremenilo uprizoritveno sceno v mestu in pozitivno vplivalo tudi na javne zavode na tem področju. Opozorila je še, da so otroci zunaj mestnih središč bistveno prikrajšani za umetnost. Odgovorili so, da se zdaj na ministrstvu dogaja programiranje kohezijskih sredstev in da jih želijo pripeljati izven mestnih središč. Bojan Golčar iz Regijskega stičišča za nevladne organizacije meni, da se povečanje števila samozaposlenih v kulturi ni zgodilo samo zaradi "neselektivnega podeljevanja statusov", temveč tudi zaradi novih izobraževalnih programov, in da je vložek v plačevanje zdravstvenih in socialnih prispevkov za samozaposlene pomemben in nujen. Samozaposlena v kulturi Barbara Polajnar je opozorila na težke gmotne razmere samozaposlenih, obema pa so odgovorili z informacijami o reguliranju področja (znižanje kriterijev za covidno obdobje, povečanje bolniške, omogočanje kolektivnega organiziranja, določitev minimalne tarife ali urne postavke, prevetritev seznama poklicev ...).

Kdo pa bo odgovarjal za izvedbo NPK, je na koncu vprašala kustosinja Umetnostne galerije Maribor Breda Kolar Sluga. Kako bomo prišli do tega, da bo čudoviti dokument realiziran? Bo na primer kdo z ministrstva kazensko dogovoren, če se program ne bo izvajal? Odgovorili so, da bo imel ta NPK, drugače kot vsi predhodni, tudi akcijski načrt, v katerem bodo jasno navedeni nosilci ukrepov.