Slovenski producenti v Kreativni Evropi: "Neverjetno sedemletno obdobje"

pv
10.12.2020 17:16
Slovenija je v programu Ustvarjalna Evropa med najuspešnejšimi državami
Dodaj med priljubljene.
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj.
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Umetnostna galerija Maribor je med najuspešnejšimi koristniki Ustvarjalne Evrope.
Andrej Petelinsek

Zavod Motovila (CED Slovenija) je ob zaključku uspešnega leta in neverjetnega sedemletnega obdobja potegnil črto pod izjemne rezultate Slovenije v programu EU Ustvarjalna Evropa," so v Motovili zapisali v sporočilu za javnost.

Ustvarjalna Evropa (2014-2020) je Sloveniji prinesla:

• 135 slovenskih organizacij, tako nevladnih kot javnih institucij, ki so v obdobju 2014-2020 uspešno sodelovale na razpisih. Nekatere med njimi večkrat.

• 575 podprtih mednarodnih projektov, ki jih slovenski vodje in partnerji izvajajo na področju filma, knjige, plesa, gledališča, arhitekture in oblikovanja, kulturne dediščine, vizualnih in intermedijskih umetnosti in drugih ustvarjalnih sektorjev.

• 24,3 milijona evrov podpore EU, ki so jo pridobili slovenski vodje projektov. To znaša skoraj 3,5 milijona evrov letno za slovensko kulturo in film.

• 1070 mednarodnih povezav, ki so jih vzpostavile slovenske organizacije s partnerji iz 41 držav.

• Uvrstitev Ljubljane v sam vrh, na 2. mesto med evropskimi kulturnimi prestolnicami, tako po številu podprtih projektov kot obsegu financiranja EU.

• Znak evropske dediščine Prešernovi Zdravljici, cerkvi Svetega Duha na Javorci in Partizanski bolnici Franja.

• Nagrado EU za kulturno dediščino Europa Nostra Paviljonu za prezentacijo arheologije v Celju in Plečnikovi hiši v Ljubljani.

• Nagrado EU za književnost Jasminu B. Frelihu za roman Na/pol.

• Nagrado LUX filmu Bog obstaja, ime ji je Petrunija.

Potem ko so v prvi generaciji programov EU za kulturo in film slovenske organizacije na leto počrpale zgolj pol milijona evrov, so v tretji postale tako rekoč sedemkrat bolj uspešne. "Evropska sredstva za domači kulturni in filmski sektor torej predstavljajo pomemben vir financiranja, ki je ključen za njihov razvoj in Sloveniji na široko odpira vrata v mednarodni kulturni prostor," so še zapisali.

Kibla je že tradicionalno na seznamu uspešnih prijaviteljev. Foto: Andrej PETELINŠEK
Andrej Petelinsek
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Želite dostop do vseh Večerovih digitalnih vsebin?

Naročite se
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.