Sindikat glasbenikov Slovenije (SGS) je obsodil izbris raperja Zlatka iz razvida samozaposlenih v kulturi. Obrazložitev, da se je bolj kot ustvarjalnosti posvečal drugim dejavnostim, se SGS ne zdi skladna z dejstvom, da je izdal album in ga tudi koncertno predstavil. Kot ocenjuje Barbara Rajgelj s Fakultete za družbene vede, pritožbe ni, je pa dovoljen upravni spor.
"Obrazložitev, ki temelji na ugotovitvah, da posameznik v zadnjem letu bistveni del svojega ustvarjalnega časa posveča dejavnostim, ki niso povezane z izkazovanjem usposobljenosti za opravljanje kulturne dejavnosti, se nam zdi v neskladju z dejstvi: v letu 2020, ko je bila veliki večini glasbenikov onemogočena možnost delovanja vse od začetka marca pa do konca leta, je Zlatko izdal album in po naših podatkih izvedel vsaj dva predstavitvena koncerta," so zapisali v SGS.
Posledično so izrazili nestrinjanje s pravno-formalno utemeljitvijo odločbe, ki "postavlja pod vprašaj odnos ministrstva za kulturo tako do konsenza glede kriterijev za presojo upravičenosti posameznika do statusa kulturnika kot do lastnih prioritet pri urejanju pereče problematike na področju kulture".
V SGS menijo, da je treba ugotavljanje in sankcioniranje kaznivih dejanj prepustiti za to pristojnim organom, od raperjevih osebnih udejstvovanj na področju političnega aktivizma pa se distancirajo.
Profesorica na Fakulteti za družbene vede (FDV) Barbara Rajgelj je pojasnila, da pritožbe na izbris ni, a je dovoljen upravni spor. "To je na nek način logično, ker je pritožba v upravnem postopku vedno znotraj izvršilne veje oblasti, a če je odločitev že v izhodišču pooblaščen sprejeti najvišji predstavnik nekega organa, v tem primeru minister, bi se zastavilo vprašanje, kdo naj odloča o njegovi pritožbi," je zapisala za STA. Po njenem mnenju je najbrž bolj smiselno, da se ta korak preskoči in se gre takoj na upravno sodišče.
V SGS so medtem izrazili še pričakovanje, da se bo ministrstvo "z enako vnemo", kot se je lotilo postopka Zlatkovega izbrisa, lotila tudi odprave stanja na področju financiranja slovenskega filma ter reševanja tekočih vlog za vpis v razvid samozaposlenih in pravico do plačila prispevka.
Pričakujejo tudi, da "vsaj s podobno hitrostjo in vnemo, kot spreminja ustanovne akte največjih kulturnih institucij", izpelje tudi razpisne postopke tekočih projektnih in programskih razpisov, razmišlja o dodatnih spodbudah, ki bi pomagale, da živa scena preživi, ter da v naslednjih letih kakšen evro, namenjen v obnove zidov, preusmeri v živo produkcijo. "Zidovi bodo po vsej verjetnosti lahko počakali še kakšno leto, živa produkcija pa je in bo v naslednjem obdobju na robu preživetja," so prepričani v SGS.
Pri načrtovanju tovrstnih ukrepov so izrazili pripravljenost za sodelovanje, ker ocenjujejo, da bi ministrstvo kot krovna organizacija na področju kulture "namesto dejanj, ki družbo polarizirajo in vnašajo razdor", moralo delovati konstruktivno in predstaviti kratkoročni načrt in dolgoročno strategijo, kako reševati akutno stanje.
"Področje glasbene ustvarjalnosti je bilo med prvimi, ki jih je epidemija covida-19 drastično prizadela, in bo področje, katere delovanje se bo nazadnje vzpostavilo in normaliziralo. Temeljni dohodek rešuje zgolj trenutno krizo, katere posledice se bodo čutile še dolgo časa. Ljudje bodo previdni pri obiskovanju kulturnih prireditev, koncertov itd. Potrebno je razmišljati o dolgoročnem strateškem vlaganju v domačo produkcijo, v povezavi s filmsko in televizijsko industrijo," so še zapisali v SGS.
