Rok Vilčnik: Človek kot sam svoj instrument

Skupina Simpatico je še en glasbeni podvig pesnika in večkrat nagrajenega dramatika Roka Vilčnika. Kot je to uspešno storil že pri Pateticu, je v slovenski jezik prelil verze nekaterih klasičnih popevk svetovne glasbene zakladnice. Zdaj gre še dlje, kajti napoveduje, da bo zasedba predstavila nove, čisto avtorske pesmi. Koncert bo 28. decembra v mariborskem KGB-ju, na odru se bo ekipi pridružila še Aleksandra Ilijevski iz skupine Pliš, ki jo je tudi ustanovil Rok Vilčnik. Ta pa uspešno leto nadaljuje tudi v slovenskih teatrih, saj bodo v aktualni sezoni uprizorili kar tri njegove drame.
Pravite, da si nihče ni mislil, da bo Simpatico ostal, pa je. Kaj se je zgodilo?
"Simpatico je nastal pred dobrim letom in pol kot poseben dogodek festivala Dnevi knjige v Mariboru, ki ga prireja Mladinski kulturni center. Zavezali smo se, da bomo prevedli nekatere večne, zimzelene pesmi v našo lepo slovensko besedo. Tako sem prevedel, ali kar je bolje reči, priredil na primer What a wonderful world, Fly me to the moon, Autumn leaves in druge. Treba je bilo zbrati ekipo, zvaditi in ta material predstaviti."
Ampak tokrat ste zapeli vi.
"Vedno sem rad pel. Petje mi je od vsega ustvarjanja v umetnosti, od vsega, kar lahko počneš, najlepše. Ni ga čez to. Človek kot sam svoj instrument. To je noro, še bolj kot igranje vlog v gledališču, ki ga še vedno najraje pišem. Umetniki na novo sestavljamo številne in raznolike svetove, glasba pa je sploh en tak neulovljiv, eteričen dih, ki ima veliko več kot samo sapo. Saj vendar skozi to, kar dihajo, pevci prenašajo nekaj globljega. Zame so najboljši pevci tisti, ki se znajo najboljše povezati z občinstvom - na tisti metafizični ravni, pa nočem zdaj biti ezoterično osladen. Ampak na vsakem dobrem koncertu se to zgodi. Pa tega ne prinese znanje, zmogljivost glasilk, občutek in tako naprej. Nekaj je, kar se v glasbeni šoli ne da osvojiti. Zato imam tako rad Severine koncerte, ker ona je reka, ki se zlije v dušo in naenkrat plavaš z njo po tistem širnem in spokojnem morju doživetij, ki ga slikata besedilo in glasba skupaj z njenim glasom. To mi je tako seglo v srce, in ko sem prvič začutil, da bi kdaj zmogel kaj takega, nisem mogel več drugače kot stremeti k temu. Nimam namena biti profesionalec, bognedaj, a z našim materialom bomo razveseljevali in kratkočasili ljudi."

Lokalpatriotski smo

Avtorski material, ki ga boste predstavili v klubu KGB, je gotovo nekaj drugega kot "le preigravanje" priredb?
"Zato moram biti previden z avtorskim materialom, ki ni moj, z vokalom mu lahko damo podobo, ki si jo zasluži. V duetu z Markom Zaleteljem že izvajava posamezne avtorske pesmi in sem čisto miren glede tega. Vem, kako je, ko nekam prispeš, ko imaš temelj, ko prepričaš. Za dober izdelek v umetnosti je najbolj važno, da zna prepričati. No, pojemo pop pesmi, komercialo, priznam, da ne bodo sicer te visokoleteče besede koga zavedle. A pojemo o nas, našem mestu, o tem, kar se dogaja nam. Ne vem, kako to, da so avtorske pesmi Simpatica tako lokalpatriotsko obarvane, vendar so. Že Valerija oziroma Maribor diši sta taki. Radi bi govorili o tem, kaj ljudje poznajo, kaj doživljajo tukaj, v tem prostoru. Ni vse lepo in rožnato, niso samo pari, ki grejo narazen in hrepenijo, so tudi tisti, ki jim ne gre najbolje na drugih področjih, ki jim je luksuz že samo preživetje."

Pošta v mariborski Drami

Kako se zdaj počutite - kot pevec ali dramatik?
"Pevec sem priložnostno, dramatik pa skozi."
Glede na to, da imate v letošnji gledališki sezoni kar tri premiere svojih tekstov v treh različnih gledališčih, vam gotovo to ne gre slabo od rok. Pa začniva s Pošto, obeta se premiera v mariborski Drami?
"Ja, veselim se, da bom spet imel premiero doma. Dela jo mlada sila, to mi je všeč. Najbrž bomo več povedali o njej pred premiero, ki bo marca. Gre za absurdno tragično komedijo o norostih našega časa. Dogaja se na pošti, ki zaradi interneta ničesar več nima, ne znamk, ne denarja, ne obrazcev, sploh pa ne volje za karkoli. Stranke, ki prihajajo vanjo, pa želijo opraviti svoje storitve in tako pride do - upam - smešnih zapletov."
Pa predstavi v Kranju in na Ptuju?
"Februarja bo v Prešernovem gledališču v Kranju premiera drame Večja od vseh, ki je bila lani nominirana za Grumovo nagrado in enkrat že izvedena v ptujskem gledališču, govori pa o Piki Nogavički, ki je že odrasla. Na Ptuju pa bo konec sezone zaživela glasbena komedija, vehementno poimenovana Hit sezone, ki govori o peripetijah terasa banda, ki se udeleži slovenskega glasbenega klanja za nastop na Evroviziji, ki se imenuje Ema. Videli boste, da je človek za kariero pripravljen žrtvovati marsikaj."
A velja to tudi za vas?
"Seveda. Ampak tega se nisem zavedal, dokler nisem postal pevec. Priložnostni!"